Javno pismo so v Študentski Iskri napisali skupaj z Greenpeace Slovenija in društvom za sonaraven razvoj Focus, podpisalo pa ga je že 39 sindikatov, organizacij in društev.
Študentska Iskra sicer pozdravlja odločitev infrastrukturnega ministrstva o opustitvi predloga prednostnega dispečiranja iz predlaganih sprememb energetskega zakona, a se v društvu bojijo, da je to le še eden od manevrov za utišanje civilne družbe in način za sprejetje enakega ali podobnega predloga, takoj ko se bo jeza civilne družbe polegla. "Odločitev ni niti pravno formalno zavezujoča niti sprejeta s strani parlamenta ali vlade. Je zgolj odziv, ki ima bolj malo teže," menijo v Iskri.
V pismu so poudarili, da bi prispevek pomenil zvišanje položnic prebivalcem Slovenije. Nasprotujejo tudi kakršnemukoli podobnemu alternativnemu ukrepu, ki bi pomenil zvišanje položnic končnim odjemalcem ali nižanje delavskih pravic delavcem v energetiki.
"Sredstva, zbrana z omenjenimi ukrepi, bi bila namenjena pokrivanju večdesetmilijonskega primanjkljaja Termoelektrarne Šoštanj. Takšni predlogi so bili pričakovani, saj predstavljalo le epilog sage o Tešu 6, katere zaključek je bil znan že vnaprej, ter osnovne prijeme, s katerimi odločevalci podružabljajo stroške svojih napačnih odločitev," so zapisali v pismu.
Predlagan in nato umaknjen prispevek za prednostno dispečiranje bi bil po mnenju podpisnikov socialno sporen, saj je bila predlagana dajatev neodvisna od višine dohodka odjemalca. Menijo, da bi velika večina gospodinjskih odjemalcev ne glede na višino svojih prihodkov ter količino porabljene energije plačevala enako višino dajatve, saj je ta odvisna od moči prevzemnega mesta. Ker imajo revnejši odjemalci nižje prihodke, bi bili relativno bolj prizadeti kot bogatejši odjemalci.
Neposredno ali posredno bi, tako pismo, subvencionirali izrabo lignita, ki je vir onesnaženja zraka s trdnimi in nevarnimi delci ter težkimi kovinami. Onesnaženje zraka zaradi kurjenja lignita tako prispeva k vrsti srčno-žilnih in respiratornih obolenj, ki pogosto prizadenejo najbolj ranljive skupine prebivalcev.
V Študentski Iskri se bojijo, da bi alternativni ukrepi pomenili način za dodatno nesmiselno izčrpavanje investicijskega potenciala elektroenergetike in še pospešen napad na delavce v energetiki.
"Nastalo luknjo naj primarno krijeta ključna krivca za nastalo situacijo - politika in energetski veljaki. Kot kažejo vladni ukrepi, je denarja dovolj. A za to bo treba spremeniti obstoječo politiko, ki daje odpustke kapitalu in višjim slojem, varčuje pa na delavcih in običajnih državljanih. Ob tem mora biti iskanje rešitev izpeljano na podnebno vzdržen način ter z vključevanjem sindikatov, okoljevarstvenikov in druge zainteresirane javnosti," še menijo.
