"Glede na mojo prisego ne morem podeliti mandata nekomu, ki ogroža suverenost Makedonije," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Ivanov.
Stranke makedonskih Albancev, ki so podprle Zaeva, zahtevajo, da postane albanščina drugi uradni jezik v državi. Podporo so Zaevu sicer izrazili poslanci SDSM, Demokratične unije za integracijo (DUI), Bese in Zveze za Albance.
Ivanov je danes poudaril, da ne bo spremenil svojega stališča, saj je zahteva nastala v tuji državi - Albaniji, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Vodja socialdemokratov Zaev je v odzivu dejal, da je Ivanov s svojo odločitvijo izvršil državni udar. Kot je poudaril, mora predsednik sprejeti odločitev in podeliti mandat za sestavo nove vlade, saj ga ustava zavezuje, da ne sme zanikati večinske volje državljanov, izražene z mandati 67 poslancev. "Ivanov je Makedonijo potegnil v globoko krizo z negotovimi posledicami za državo in državljane," je dejal Zaev in dodal, da predsednik države s tem preprečuje zakonit in legitimen prenos oblasti.
Poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je ocenil, da lahko poteza predsednika Ivanova podaljša politično krizo v Makedoniji. "Zavrnitev predsednika Makedonije, da ne podeli mandata za sestavo nove makedonske vlade koaliciji strank, ki so mu predložile dokaz, da imajo nesporno večino v državnem parlamentu, pomeni podaljšanje politične krize v državi. Evropski parlament, Evropska komisija, Nato, ameriški State Department in vlade številnih držav so v minulih dneh izrazile podporo čim prejšnjemu oblikovanju vlade v skladu s pravili parlamentarne demokracije," je poudaril v sporočilu javnost.
Vajgl je izrazil upanje, da odločitev makedonskega predsednika ni dokončna, ker bi lahko pomenila začetek nove krize in stopnjevanje napetosti v državi, tudi na osnovi mednacionalnih odnosov.
V makedonski prestolnici je v torek zvečer potekal protest državljanske pobude Za skupno Makedonijo, na katerem je več tisoč ljudi zahtevalo ohranitev enotnosti države in protestiralo proti spremembi ustave. Protestniki so se zbrali tudi nocoj.
Protestniki so prepričani, da bo sprememba ustave pripeljala do federalizacije in kantonizacije države ter spremembe značaja Makedonije. Napovedali so, da bodo proteste pripravljali vsakodnevno, da bi preprečili spremembo ustave.
SDSM je omenjene navedbe glede platforme zanikal, potrdil pa, da so se dogovorili za širšo uporabo albanskega jezika, vendar v okviru ustave.
Po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah je Ivanov mandat za sestavo vlade sprva podelil vodji konservativne VMRO-DPMNE in bivšemu premierju Nikoli Gruevskemu, a ta vlade ni uspel sestaviti in je predsedniku vrnil mandat.
Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, so koalicijska pogajanja s tradicionalno partnerko DUI propadla, ker je Gruevski zavrnil sprejem dela platforme albanskih strank, ki med drugim predvideva spremembo ustave in enakopravnost albanskega jezika z makedonskim.
Platformo, ki so jo ob podpori Tirane sprejele omenjene tri stranke makedonskih Albancev januarja letos, v Skopju imenujejo tudi tiranska platforma. V njej po navedbah Tanjuga med drugim zahtevajo, da albanski jezik postane uradni jezik, rešitev spora glede imena Makedonije, začetek razprave o zastavi, himni in grbu Makedonije, tako da bi ti simboli državnosti izražali večetničnost države ter enakopravno zastopanost Albancev v državnih strukturah.
