Kot je ob robu posveta SAZU ob 30. obletnici 57. številke Nove revije dejal Pahor, bi v prihodnjem tednu v novem krogu pogovorov s predstavniki poslanskih skupin rad ugotovil, ali so se zbližali glede predlogov za štiri kandidatke ali kandidate ustavnih sodnikov.
Ob tem je poudaril, da se bosta v manj kot letu dni zamenjali dve tretjini ustavnega sodišča, kar je ob še drugih imenovanjih s področja pravosodja krepak zalogaj.
Pahor je zato dejal, da se trudi, "da bi postopek v marcu dosegel glasovanje", razume pa, da če želijo doseči dogovor o štirih sodnikih brez zapletov, "to terja veliko potrpežljivost, tudi odločnost, zlasti pa prepričljivost pri predlogih za kandidate".
V zvezi z izborom novih ustavnih sodnikov je ob robu današnje izjave za medije v zvezi s Cimosom poslanec SDS Andrej Šircelj dejal, da so vse možnosti še odprte, pogovori pa potekajo.
V SDS imajo po Šircljevih besedah več favoritov za ustavne sodnike, vedno pa "podpirajo tiste posameznike, ki so za to mesto dovolj kompetentni". Ob prvem, januarskem usklajevanju sicer niso skrivali, da sta njihova favorita Klemen Jaklič in Anže Erbežnik.
Zatrdil je, da navedbe glede povezave med izbiro kandidatov za ustavne sodnike in člani fiskalnega sveta oziroma glede domnevne "politične trgovine" ne držijo. Predsednik republike Borut Pahor pa po njegovih ocenah novih ustavnih sodnikov še ni predlagal, ker si je "vzel čas". "Če ima zakonsko določen čas, si ga pač lahko vzame," je dejal.
V javnosti so namreč zadnje čase odmevale špekulacije, da pri izbiranju kandidatov za ustavne sodnike prihaja do političnih kupčkanj v povezavi z iskanjem kandidatov za člane fiskalnega sveta, za katere je v DZ potrebna najmanj dvotretjinska večina. Torej so za njihovo potrditev potrebni glasovi koalicije in opozicije.
Nekatere stranke so se v izjavah od tega distancirale ali morebitno takšno prakso obsodile. Predsednik Pahor je sicer v prednovoletnem pogovoru za Radio Slovenija izrazil željo, da bi mesta ustavnih sodnikov zasedli ljudje, ki so ne le vrhunski pravniki, ampak tudi izgrajene osebnosti, ki bodo odločale po svoji vesti in ne bodo podlegle političnim merilom.
Priznal pa je, da deloma drži, da išče "izvoljive ljudi". Po Pahorjevem prepričanju je treba težiti k uravnoteženosti sestave ustavnega sodišča po spolu, pravnih profilih, starosti in tudi po svetonazorskih usmeritvah, pri čemer pa je poudaril, da ima ustavno sodišče devet članov, torej "neke matematične sredine ni".
Marca se izteče devetletni mandat ustavnim sodnikom Jasni Pogačar, Mitji Deisingerju in Janu Zobcu, aprila pa še Ernestu Petriču. Na poziv za zapolnitev skupno štirih mest je prišlo 23 prijav, a sta dva odstopila od kandidature. Decembra je to najprej storila Katja Šugman Stubbs, minuli teden pa še Rado Bohinc. Slednji je kot razlog navedel, da so dosedanja usklajevanja in medijsko spremljanje v ospredje izbire sodnikov izpostavila kriterije za izbor, kot sta politična in ideološka uravnoteženost ustavnega sodišča, ki zanj pomenijo tveganja diskreditacije.
Zakon o ustavnem sodišču določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
Po zakonu lahko predsednik republike predlaga kandidate za ustavnega sodnika na podlagi predlogov iz poziva, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
Po tistem, ko bo predsednik republike sprejel odločitve o predlogih kandidatov za ustavne sodnike in pred glasovanjem v državnem zboru, je predvidena ločena javna predstavitev štirih predlaganih kandidatov, so že pred časom pojasnili v Pahorjevem uradu.
