Predlog družinskega zakonika, ki ga je na seji odbora za pravosodje predstavila državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk, želi izboljšati položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom pri sodišču, med postopkom in po njem. S tem želijo zagotoviti, da bo varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, izvajano bolj učinkovito.
Eden od pomembnih ciljev je tudi izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
Po predlogu bo o začasnih odredbah in o ukrepih za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja odločalo okrožno sodišče. O nujnih ukrepih bo odločal center za socialno delo, s čimer želijo zagotoviti hitrejše varstvo otrokovih koristi, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.
Z zakonikom naj bi omogočili hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je zelo pomembno zlasti pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka. Predolgi postopki imajo za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj, opozarjajo.
Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. Za družino namreč štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj. Pogoj pa je, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok, torej da gredo po pravu odrasli osebi v razmerju do otroka določene pravice in obveznosti, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi.
Ministrstvo za delo bo pripombe parlamentarne zakonodajno pravne službe upoštevalo pri dopolnilih, ki jih bo pripravilo za obravnavo na odboru DZ za delo kot matičnem delovnem telesu.
Po zagotovilih ministrstev za delo in za pravosodje je velik del pripomb, ki so jih podali v Sodnem svetu, notarski zbornici in v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in so jih ti danes tudi predstavili, že upoštevali. Nekatere pobude, denimo Sodnega sveta glede morebitne potrebe po večjih finančnih posledicah zakona, pa bodo še preučili, je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare.
Poslanka SMC Jasna Murgel je v razpravi pozvala k upoštevanju mnenj tistih v sodstvu, ki so že vpeti v delo
z obravnavanega področja. Ustrezne prilagoditve bo treba po njenem opozorilu oblikovati tudi denimo v zakonih o pravdnem in o upravnem postopku. "To je treba začeti čim prej in pri tem upoštevati prakso sodišč," je pozvala.
Če zakonodajne rešitve ne bodo dovolj dobro pripravljene, bodo sodišča po njenem opozorilu zasuta s primeri. "Na sodiščih se bo zabasalo. V tem primeru pač ne bodo več krivili centrov za socialno delo, ampak sodišča," je posvarila.
