Po prvi oceni je tako BDP v tekočih cenah lani dosegel 39.769 milijonov evrov, kar je nominalno gledano za 3,1 odstotka več kot v 2015, je na današnji novinarski konferenci povedala Romana Korenič z oddelka statističnega urada za nacionalne račune.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 2,6 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,0 odstotka, v drugem pri 0,7 odstotka in v prvem pri 0,6 odstotka.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju 2016 okrepil za 3,6 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je lani povečala za 2,6 odstotka, v zadnjem lanskem trimesečju pa je bila glede na enako obdobje predlani višja za 2,7 odstotka.
Prva ocena statistikov je nekoliko višja od napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za lani napovedovale gospodarsko rast med 2,0 in 2,3 odstotka.
Glavni generator rasti je bil lani tako kot v prejšnjih letih izvoz. Ta se je tako po metodologiji stalnih cen povečal za 5,9 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka. Izvoz je k rasti BDP prispeval 4,6 odstotne točke, je povedala Koreničeva.
Vse bolj pomembno postaja tudi domače trošenje. To se je lani povečalo za 2,4 odstotka. K rasti BPD je prispevalo 2,2 odstotni točki.
"V zadnjem lanskem četrtletju sta podobno kot v prejšnjih pozitivno k rasti BDP prispevala izvoz in domače trošenje. Izvoz se je povečal za 4,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot v preteklih četrtletjih, medtem ko se je domače trošenje povečalo izrazito, in sicer za 3,7 odstotka," je navedla Koreničeva.
Potrošnja gospodinjstev se je lani povečala za 2,8 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa za 4,1 odstotka, kar je bila prav tako najvišja rast v letu. "Gospodinjstva so svoje izdatke povečala za vse vrste nakupov, nekoliko izraziteje pa za nakupe osebnih avtomobilov, pohištva, večjih gospodinjskih aparatov ter obleke in obutve," je naštela Koreničeva.
Podobne rasti izdatkov gospodinjstev smo v Sloveniji po njenih navedbah nazadnje beležili v začetku leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize.
Bruto investicije so se lani predvsem zaradi medletnega padca v prvem trimesečju in razmeroma počasne rasti v drugem in tretjem četrtletju lani povečale za 1,0 odstotka. Rast investicij se je občutno okrepila v zadnjem lanskem trimesečju in dosegla 3,8 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se sicer v zadnjem lanskem četrtletju okrepile za 0,9 odstotka, a predvsem zaradi izpada javnih investicij, financiranih z evropskimi sredstvi, so se v celotnem letu zmanjšale za 3,1 odstotka.
Investicije podjetij v stroje in opremo so se v zadnjem lanskem četrtletju povečale za 9,4 odstotka, investicije v gradbene objekte pa zmanjšale za 6,8 odstotka, kar je nekoliko manj kot v preteklem obdobju. Pri tem so se investicije v stanovanjske zgradbe povečale za tri odstotke.
Pri tem statistični urad ugotavlja, da se število nakupov rabljenih nepremičnin povečuje in je že na oz. nad predkrizno ravnjo. Za nove zgradbe pa rasti po najnovejših podatkih, ki jih imajo za tretje lansko četrtletje, še ni zaznati, pričakujejo pa, da se bodo tudi ti nakupi glede na povpraševanje povečali.
Končne podatke o lanski rasti BDP bo statistični urad sicer objavil konec avgusta. Lani so statistiki najprej ocenjevali, da je bila gospodarska rast 2,9-odstotna, nato pa so jo znižali na 2,3 odstotka.
Letos naj bi se rast medtem pospešila in se po nekaterih izračunih, npr. tistih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropske komisije, tesno približala oz. celo dosegla tri odstotke.
Umar bo sicer podrobnejšo spomladansko napoved predvidoma objavil v drugi polovici marca.
