Po dolgem času spet v Sloveniji
Juncker, nekdanji dolgoletni luksemburški premier ter prvi in prav tako dolgoletni šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra, je bil nazadnje v Sloveniji julija 2010. V omenjenih vlogah je Slovenijo obiskal na vabilo tedanjega premierja Boruta Pahorja.
Da že dolgo ni bil v Sloveniji, je Juncker pred dnevi v Bruslju izpostavil tudi sam: "Slovenijo želim obiskati, ker že leta nisem bil tam, kar je greh, saj mi je ta država zelo všeč."
Slovenije kljub lepim besedam ni bilo med 23 članicami unije, ki jih je Juncker obiskal v šestih tednih turneje v sklopu volilne kampanje pred evropskimi volitvami leta 2014 v prizadevanjih, da bi postal predsednik komisije.
Kmalu po prevzemu položaja predsednika komisije se je sicer Juncker v Bruslju novembra 2014 srečal s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem, oktobra 2015 pa je sprejel predsednika republike Boruta Pahorja.
Tokrat se bo na dvodnevnem obisku v Sloveniji sestal z gostiteljem, predsednikom vlade Cerarjem, s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in s predsednikom republike Pahorjem. Pomemben del obiska bo tudi dialog z mladimi.
Namen obiska razprava o evropski prihodnosti
Juncker izpostavlja, da gre v Slovenijo razpravljat o evropski prihodnosti. Izvedeti želi, kako točno si slovenska vlada in predsednik predstavljajo evropsko prihodnost.
Predsednik komisije si EU predstavlja kot jedro s koncentričnimi krogi. "Drugače se moramo lotiti stvari. Veliko več lahko storimo skupaj, vendar je čas, da si nehamo predstavljati, da lahko vsi skupaj počnemo isto stvar," je dejal nedavno v govoru o viziji Evrope.
Evropa več hitrosti je dejansko že realnost. Najbolj očitna primera sta schengen in evro. Obstaja pa tudi mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki skupini članic omogoča tesnejšo integracijo na področju, kjer ni mogoče doseči zahtevanega soglasja.
EU se je doslej štirikrat odločila za to možnost: pri čezmejnih razvezah, enotnem patentu, davku na finančne transakcije ter premoženjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije.
Kako natančno si predstavlja Evropo koncentričnih krogov oziroma krepitev koncepta Evrope več hitrosti, Juncker za zdaj ni pojasnil. Več podrobnosti se pričakuje v sredo, ko bo predvidoma predstavil predloge za reformo unije v obliki bele knjige.
To bo prispevek komisije k premisleku o prihodnosti EU, ki bo 25. marca v Rimu praznovala 60. rojstni dan. Pred šestimi desetletji sta bila namreč v italijanski prestolnici podpisana temeljna dokumenta današnje unije, Rimski pogodbi.
Evropa v eksistencialni stiski
Evropo v pričakovanju tega jubileja pestijo eksistencialna vprašanja. Unija se sooča z najnevarnejšimi izzivi po svojem rojstvu ter s tremi grožnjami brez primere, je pred časom ocenil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Zunanja grožnja so po Tuskovih besedah novi geopolitični izzivi, med katerimi poleg Rusije in radikalnega islama izpostavlja novo ameriško administracijo. Druga in tretja grožnja sta notranji: vzpon protievropskih sil in nacionalnega egoizma ter odnos proevropskih elit.
Kot je dejal Juncker januarja na Malti, pesimizem ni v uniji nič novega. Novo pa je to, da se z odločitvijo Britancev za ločitev od unije dejansko prvič dogaja razgradnja. Za Junckerja je odločitev za brexit "tragedija".
EU bi morala zato po Junckerjevih besedah ob praznovanju jubileja v Rimu svetu posredovati jasno sporočilo, da brexit kljub prvemu koraku dezintegracije ni konec evropskega projekta.
Teran in druga slovenska vprašanja
Premier Cerar je v začetku februarja v Valletti dejal, da se želi z Junckerjem pogovoriti tako o vprašanjih, ki so pomembna za celotno EU, kot o tistih, ki zadevajo Slovenijo. "In tu bom zelo jasen, kateri so naši interesi in kaj pričakujemo," je poudaril.
Juncker je nato pred kratkim v Bruslju dejal: "Ne bomo ure in ure razpravljali o slovenskem vinu, ki mi je mimogrede zelo všeč. Čeprav sem pivec piva, imam rad slovenska vina."
A pogovoru o teranu se bo verjetno težko povsem izogniti, saj slovenska vlada že ves čas enotno nasprotuje načrtom Evropske komisije, ki želi z delegiranim aktom Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran kot sorte grozdja za vino Hrvatska Istra.
Drugo vprašanje, ki v Sloveniji krepi občutek nepoštene obravnave, je podaljševanja nadzora na meji z Avstrijo, za kar po mnenju slovenskih oblasti ni nikakršnega razloga, a v Bruslju so kljub temu priporočili ta ukrep.
Pričakovati je tudi, da bo slovenska stran odprla vprašanje arbitraže. Komisija je to vprašanje nazadnje komentirala julija lani, potem ko je arbitražno sodišče sporočilo, da bo nadaljevalo delo. Izrazila je pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča.
V Sloveniji tudi novi predsednik Evropskega parlamenta Tajani
V Sloveniji bo v petek na uradnem obisku tudi novi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki tako kot Juncker prihaja iz največje evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Tudi Tajani se bo sestal z Brglezom, Pahorjem in Cerarjem.
Poleg tega bo Tajani skupaj z Junckerjem, Cerarjem in evropsko komisarko za promet Violeto Bulc uradno odprl nove prostore Hiše EU - informacijskega središča Evropskega parlamenta in Evropske komisije v Ljubljani, kjer od oktobra lani domujeta Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
