Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani so na primer pred dnevi za STA pojasnili, da do nadaljnjega novinarjem ni dovoljena uporaba prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov in drugih naprav, ki omogočajo snemanje in prenos podatkov. Tako bo ostalo do morebitnega sprejetja pravil, ki bodo enotna za vsa sodišča, je razvidno iz pojasnil predsednice sodišča Ane Jaklič.
Na vrhovnem sodišču pa pravijo le, da bodo skladno s prehodnimi določbami sodnega reda v pol leta od njegove uveljavitve pripravili pogoje za akreditacijo novinarjev. "O tem, ali bo z njimi lahko urejeno tudi to področje, še ni stališča," so dodali. Skladno z določbami sodnega reda so namreč osebe, ki imajo pri sebi naprave za snemanje, fotografiranje ali prenos podatkov, dolžne s temi napravami ravnati v skladu s hišnim redom posameznega sodišča, so pojasnili.
Na ministrstvu za pravosodje, ki je izdalo novi sodni red, veljaven od novega leta, glede vnosa snemalnih naprav menijo, da so potrebna enotna pravila za vsa sodišča, "nenazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da je način dostopa obiskovalcev v sodno stavbo ter skrb za zagotavljanje varnosti stavbe in oseb v pristojnosti predsednika sodišča, navedeno področje pa je v skladu s sodnim redom materija, ki se natančneje uredi s hišnim redom".
Sami so prepričani, da bo vrhovno sodišče v kratkem pristopilo k pripravi akta, ki bi omogočil enotna pravila tudi glede načina vnosa naprav, ki omogočajo prenos javnih sodnih obravnav. Tako namreč sklepajo iz informacij, dostopnih na spletni strani vrhovnega sodišča.
Na ministrstvu sicer vztrajajo, da novi sodni red uvaja rešitve, ki širijo javnost spremljanja sodnih obravnav v vseh postopkih. "Navedene spremembe v določenem delu pomembno vplivajo tako na delovanje sodišč kot tudi medijev in posledično dojemanje javnosti o sodnih postopkih. Sodni red zato določa, da vrhovno sodišče vodi evidenco akreditiranih novinarjev, pogoje za pridobitev in odvzem akreditacije pa določi predsednik vrhovnega sodišča," so navedli na ministrstvu.
Da novi sodni red vpliva na delo novinarjev, ki spremljajo delo sodišč, opozarjajo tudi v novinarskih združenjih, a na negativen način. "Sprememba, ki naj bi povečala nadzor javnosti nad delom sodišč, se trenutno spreminja v oviranje dela novinarjev in s tem dostopa javnosti do spremljanja sodnih obravnav," menijo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). "Prepoved uporabe računalnikom, mobilnih telefonov in drugih naprav za snemanje, ki so že dolgo osnovna delovna sredstva novinarjev, jim delo otežuje," so za STA dodali v DNS. "Pogoji dela novinarjev so zato nepredvidljivi in se trenutno razlikujejo od sodišča do sodišča," so dodali.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) pa opaža, da sodišča novega sodnega reda ne izvajajo tako, kot je bilo obljubljeno. Opozarjajo, da prihaja do različnih razlag njegovih določb in do različnih praks. "Tako denimo na Okrajnem sodišču v Ljubljani in Okrožnem sodišču v Ljubljani večjih težav ni, medtem ko denimo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani novinarjem ne dovolijo uporabljati prenosnih računalnikov, tablic in mobilnih telefonov," so izpostavili za STA.
Obe društvi pozivata sodišče k čim prejšnji pripravi enotnih pravil. "Nujno je, da se vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje uskladita in pripravita takšne spremembe sodnega reda, ki bodo nedvoumne in ki bodo onemogočale različno razlago njihovega izvajanja," so navedli v ZNP.
V DNS pa so opozorili, da je nesprejemljivo tudi, če bo vrhovno sodišče pravila za akreditacijo novinarjev sprejemalo pol leta. "V tem času pa bo delo novinarjev nerazumljivo oteženo," so opozorili.
