BiH je tako vložila zahtevo za revizijo sodbe ICJ iz leta 2007, s katero je sodišče razsodilo, da Srbija oziroma nekdanja ZR Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ampak so bili to vojaki in policisti bosanskih Srbov. Oblasti v Beogradu so bile spoznane za odgovorne, ker niso poskusile preprečiti genocida in niso preganjale odgovornih, ki so se skrivali v Srbiji. BiH je tožbo proti tedanji ZRJ sicer vložila leta 1993, še med vojno, ki je v BiH potekala v letih od 1992 do 1995.
BiH je že dlje časa napovedovala vložitev zahteve, ki jo je zdaj vložila praktično tik pred zdajci. Rok se namreč izteče 26. februarja, ko bo poteklo deset let od objave sodbe. Z vložitvijo zahteve ICJ sicer ne sproži avtomatično postopka revizije, temveč najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za njeno sprožitev.
Po napovedih bošnjaškega člana predsedstva BiH Izetbegovića prejšnji teden, da bo BiH zahtevo za revizijo zagotovo vložila v roku, se je vnel odkrit spor med visokimi predstavniki Bošnjakov in bosanskih Srbov. Obe strani sta si v tem sporu odrekali pravico do komunikacije s sodiščem v Haagu in legitimnost predstavljanja države.
Predsedujoči predsedstvu BiH, bosanski Srb Mladen Ivanić je tudi opozarjal, da bi moralo uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH in da vsakršni drugačni pristopi niso v skladu z ustavo.
Izetbegović je danes ponovil, da je še vedno veljavna odločitev predsedstva iz leta 2004, ko se je odločalo o postopkih. Zato nova odločitev predsedstva BiH o zahtevi po reviziji po njegovih besedah ni potrebna.
"V javnosti se v zadnjih dneh skuša prikazati, da je bila revizija sprožena enostransko, s strani Bošnjakov, ene tretjine predsedstva, mene ali nekaj podobnega. To ni res. Odločitev je bila sprejeta pred 15 leti, ko je bil imenovan agent in takrat je bilo odločeno o vseh teh procesih," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal Izetbegović in izrazil pričakovanje, da bo sodišče potrdilo legitimnost agenta Softića.
Predsedstvo BiH se je danes sicer sestalo, a ni sprejelo nobene odločitve. Kot je povedal Izetbegović, je sejo predsedstva najprej zapustil hrvaški član predsedstva Dragan Čović, da ne bi prišlo do preglasovanja, nato pa še on sam.
"Nobene potrebe ni bilo, da se te odločitve sprejemajo na novo. Edina pravno osnovana odločitev, ki bi jo lahko danes sprejeli, je bila, da bi agentu odvzeli pristojnosti, vendar pa se Ivanić ni želel izjasniti glede tega," je še pojasnil Izetbegović.
Zavrnil je tudi, da je s tem, ko je zapustil sejo, onemogočil sprejetje odločitve predsedstva in da je zdaj s tem izzval krizo v državi. "To je klasična zamenjava tez. Obtoženi smo izzivanja krize, ker nismo pristali na to, da bi sodelovali pri zaustavljanju procesa revizije," je še dejal Izetbegović.
"Revizija je namenjena ugotavljanju resnice o dogodkih iz obdobja režima Slobodana Miloševića," je še dodal in vrnil žogico bosanskim Srbom, da bodo oni tisti, ki bodo nosili odgovornost za krizo v državi, če bodo zdaj blokirali delo državnih organov.
Ivanić je na drugi strani prepričan, da je BiH zdaj vstopila "v zelo resno krizo in vrhunec zunajinstitucionalnega delovanja". "Zdaj je vprašanje, kaj bo sledilo in ali se bo predsedstvo BiH sploh še sestalo," je še dodal predstavnik bosanskih Srbov. Napovedal je še, da bodo bosanski Srbi v naslednjih dneh "hladnokrvno razmislili", ali ne bi ravnali enako kot Izetbegović in blokirali delovanje organov oblasti v BiH, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Predsednik srbske entitete Republike srbske Milorad Dodik je danes ocenil, da je po vložitvi zahteve za revizijo BiH vstopila v globoko krizo, iz katere dolgo ne bo izšla. Voditelje strank v svoji entiteti je pozval k enotnosti in skupnemu nastopu.
Predsednik Srbske demokratske stranke, ki je del parlamentarne večine na ravni BiH, Vukota Govedarica je povedal, da bodo njihovi kadri v organih BiH delovali le v "tehničnem mandatu". To pomeni, da bodo npr. ministri v vladi BiH opravljali le tekoče posle in ne bodo sodelovali pri sprejemanju pomembnih odločitev, pojasnjuje Hina.
Najvišji organi oblasti na ravni BiH so sicer deloma že blokirani zaradi odločitve srbskih predstavnikov, da začasno prekinejo sodelovanje na zasedanjih, na katerih se sprejemajo odločitve.
Na zahtevo Rusije se je danes v Sarajevu na ravni veleposlanikov sestal upravni odbor Sveta za uresničevanje miru (Pic), ki nadzira spoštovanje daytonskega mirovnega sporazuma. Upravni odbor Pica, v katerem so najbolj vplivne zahodne države, pa tudi Rusija in Turčija, je izrazil zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi "resnih političnih razmer" v BiH po pobudi za vložitev zahteve za revizijo sodbe. Zaskrbljeni so zaradi posledic, ki bi lahko nastale pri delovanju predsedstva, parlamenta in sveta ministrov BiH. Politične voditelje v državi so pozvali k razumnemu obnašanju, spoštovanju ustave in vladavine prava, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje krize.
