Zunanji minister Karl Erjavec je v uvodnem nagovoru dejal, da je vprašanje množičnih migracij možno rešiti samo s solidarnostjo in skupnim nastopom. Ta pojav po njegovih besedah potrebuje celovito obravnavo in ga ni mogoče ustrezno upravljati, če niso sprejeti ustrezni ukrepi in politike.
Opozoril je, da kratkoročni ukrepi, kot so boj proti tihotapskim združbam, nadzor nad plovili v Sredozemskem morju v okviru operacije Sophia in drugi, nedvomno prispevajo k zmanjšanju človeških tragedij, vendar pa se kratkoročni pristop brez dolgoročne rešitve ne bo obnesel.
Erjavec pogreša bolj odločno vlogo EU kot mednarodnega akterja pri razreševanju mednarodnih kriz in vzrokov za migracije. EU je zelo pozitivna pri humanitarni in finančni pomoči, bi pa morala postati bolj resen akter pri reševanju kriz, je poudaril zunanji minister.
Strokovnjakinja za migracijske študije Marina Lukšič-Hacin je v razpravi spomnila, da migracije niso nov pojav. Migracije so bile, so in bodo, spreminjajo pa se poimenovanja, tehnologija, ki vpliva na hitrost premikanja ljudi po svetu, intenzivnost selitev, smeri in tokovi. Vendar smo v zgodovini že bili priča podobnim kriznim situacijam, s kakršno se soočamo danes v Evropi. Lukšič-Hacinova je poudarila, da je treba ljudi, ki se priseljujejo, obravnavati enako kot ljudi, ki se izseljujejo iz države.
Obrambni in geopolitični analitik Klemen Grošelj je opozoril, da EU ni bila pripravljena na begunsko krizo. Schengenski sistem in druga pravila na področju migracij so delovali v normalnih časih, niso pa bili prilagojeni za izredne razmere, kakršnim smo bili priča ob migrantskem valu leta 2015.
Notranja razmerja v uniji, ki so bila v veliki meri rezultat različnih kompromisov, doseženih v preteklih desetletjih, so vodila v krizo identitete, ki se odraža v tem, kar se trenutno dogaja v povezavi, na primer brexit, je poudaril Grošelj. EU bo po njegovih besedah znova postala močan mednarodnih akter, ko bo premagala svoje notranje krize.
Strokovnjak za zaščito zunanjih meja Anton Travnar je spregovoril o varnostnem vidiku migracij. Največje tveganje, ki ga prinašajo množične migracije, so po njegovem mnenju politične spremembe, ki se dogajajo v Evropi z izgovorom, da so migranti varnostni problem. Migrantski val leta 2015 ni bil veliko presenečenje, vendar se je velik del evropske politike sprenevedal in tega problema ni želel videti, je dejal.
Travnar je še pojasnil, da je bil migrantski tok pred dvema letoma tako velik, ker je bila pot zelo poceni. To so dobro izkoristile kriminalne združbe ob balkanski migrantski poti, ki so takrat zaslužile pet milijard evrov.
Dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima Mojca Širok je povedala, da migrantski tok iz severnoafriških držav v Italijo obstaja že dve desetletji, balkanska migrantska pot pa je bila anomalija v sistemu, do katere je prišlo zaradi specifičnih geopolitičnih okoliščin in predvsem vojne v Siriji.
Migracije so proces, ki se ga ne da ustaviti, tisti, ki razmišlja, da bo lahko danes migracije obravnaval izključno kot varnostni problem, ki se ga da rešiti z varnostnimi ukrepi, je po njenem mnenju neresen. "Migracije so sistemski razvoj, ki potrebuje sistemsko rešitev," je poudarila Širokova.
