TCH Cogeme je 14. oktobra z delničarji Cimosa, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in države ter še nekaterimi bankami, ki so v postopku prisilne poravnave prišle do lastništva, sklenil pogojno kupoprodajno pogodbo za nakup Cimosa.
"Kupoprodajna pogodba je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo do 31. decembra 2016 izpolnjeni določeni odložni pogoji. Med temi odložnimi pogoji je bil ključen uspešen dogovor med Cimosom in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank DAB, ki bi bil v skladu s pogoji iz ponudbe za nakup Cimosa, ki jo je oddal TCH Cogeme," so pojasnili v Alti.
Nato je TCH Cogeme na zahtevo prodajalcev pristal na podaljšanje roka do 31. januarja, ker pa spor glede reševanja odprtih vprašanj Cimosa na Hrvaškem z DAB do danes še ni rešen, so Italijani odstopili od transakcije.
Postopek prodaje je zapletla tožba, ki jo je hrvaška slaba banka DAB vložila proti Cimosu zaradi terjatve iz 90. let, ko je koprska družba pri Riječki banki najela 20 milijonov evrov posojila. Italijanski sklad je razrešitev te tožbe na Hrvaškem postavil kot ključen pogoj za izpeljavo nakupa.
Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja dosegli dogovor o reševanju, takrat sta se namreč gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, odkupila DUTB, zanj pa plačala sedem milijonov evrov. DAB bo medtem umaknila tožbo proti Cimosu.
Le nekaj dni za dogovorom na Otočcu je hrvaška stran slovenski poslala predlog sporazuma za rešitev Cimosovega spora na Hrvaškem, v katerem naj bi bili dodatni pogoji glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ti pogoji naj bi bili za italijanske kupce nesprejemljivi.
DUTB in DAB naj bi prejšnji teden dosegli dogovor glede Cimosa. DUTB in Slovenski državni holding, ključna pogajalca na slovenski strani, naj bi predlog sporazuma dopolnila tako, da ta kupcu Palladio Finanziaria ne bo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če se bodo Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali.
Hkrati naj bi slovenski in hrvaški predstavniki zbližali tudi stališča o drugem pomembnem vprašanju, ki ovira konec transakcije. Gre za vprašanje pridobitve lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo že nekaj časa poskušalo izpodbijati - to je sicer sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubilo tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.
Siol.net danes poroča, da naj bi pogajanja o tem vprašanju kljub zbližanju stališč še tekla, Italijanom pa naj bi zato dokončno prekipelo.
Hrvaško državno pravobranilstvo, s katerim so se dogovorili o odkupu domnevnih terjatev do Cimosa, namreč izpodbija vpis nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, to predstavlja ogromno tveganje za družbo in s tem tudi za njenega italijanskega kupca, poroča Siol.net.
