Minister za pravosodje Goran Klemenčič je v sredo na seji DZ pojasnil, da novela spreminja več kot 130 členov zakona o pravdnem postopku in je plod širokega strokovnega usklajevanja. Po njegovih besedah novela vsebuje številne rešitve, ki temeljijo na dobrih domačih in tujih praksah. Posebej je opozoril na pomen poenotenje sodne prakse, ki jo prinaša novela.
Klemenčič je izpostavil, da novela tudi odpravlja dovoljeno revizijo, kar po njegovih besedah pomeni, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, ki so ključnega pomena za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Med pomembne cilje novele je uvrstil tudi krepitev avtoritete sodnika in transparentnosti sodstva kot celote.
Novela je naletela na podporo koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter tudi poslanske skupine NP. V NSi so podporo pogojevali s sprejetjem njihovega dopolnila v zvezi z vlaganjem vlog na sodišča, ki pa v sredo ni zbralo zadostne podpore. Proti noveli so se izrekli v SDS in ZL.
Novela zakona o pravdnem postopku sicer uvaja obvezen pripravljalni narok in omejuje število dovoljenih pripravljalnih vlog pred omenjenim narokom na dve. Da bo postopek časovno bolj predvidljiv, bo moral sodnik na začetku narediti tudi program vodenja in časovni načrt poteka sojenja.
Novela širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo.
Za postopke v gospodarskih sporih novela predvideva, da lahko višje sodišče v primerih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, stranko o tem obvesti in jo pozove, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi ali pa pritožbo umika.
Novela tudi ukinja dovoljeno revizijo in uvaja le še dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče vzelo v obravnavo le še tiste zadeve, za katere bo ocenilo, da vsebujejo pomembno pravno vprašanje. Pri tem višina spora več ne bo pomembna.
