V SMC se po besedah poslanca Dušana Verbiča strinjajo z namenom in cilji predloga zakona, da naj bi prispeval k ustreznejšemu in učinkovitejšemu delovanju pravobranilstva. Predlog zakona odpravlja večino težav, ki so jih zaznali pri dosedanjem delu državnega pravobranilstva, je prepričan.
Nasprotno je poslanka SDS Anja Bah Žibert opozorila, da se državnim pravobranilcem jemlje status funkcionarja. Državni pravobranilec bi po njenih besedah moral ostati zastopnik javnega interesa, ne pa podaljšana roka države. Obenem sprememba pomeni ukinitev samostojnosti državnega pravobranilstva in podrejanje organa ministru, ki je politični funkcionar, je ocenila.
Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS pa je na drugi strani izpostavila nekatere prednosti predlagane ureditve. Državni odvetniki bodo po njenih besedah imeli več pristojnosti, odgovornosti in večjo transparentnost dela. Hkrati je opozorila, da je v preteklosti zaradi pomanjkanja nadzornih mehanizmov nad delovanjem državnega pravobranilstva kar nekaj milijonov evrov padlo na pleča davkoplačevalcev.
Poslanec SD Jan Škoberne pa je na primeru zaščite geografskega porekla terana ponazoril, da je po 20 letih od zadnje resnejše spremembe na tem področju treba poiskati odgovore na spremenjene mednarodne okoliščine in spremenjeni pravni red. Razprave o tem, kaj zakon komu daje in kaj jemlje, so po njegovem mnenju le posledica želje, da se nič ne spremeni.
V ZL predlogu zakona niso naklonjeni, saj po besedah Mateja T. Vatovca potreba po spremembi ni v zadostni meri pojasnjena, tudi analize so pomanjkljive. Če bi želeli razbremeniti državne pravobranilce, bi bilo v prvi vrsti treba preprečiti sprejemanje slabih zakonov, ki so posledica odločitev vlad in DZ, je povedal.
Tudi v NSi predloga zakona v prvem branju ne podpirajo, saj ga bi bilo treba izboljšati in odpraviti nekatera neskladja, je dejala poslanka NSi Iva Dimic. Med drugim je opozorila, da je predvideno, da naj bi javne in premoženjske interese države odslej zastopali uslužbenci s šestimi leti manj delovnih izkušenj kot doslej. Predvideno je tudi nižje število najvišje strokovno usposobljenih zaposlenih, je navedla Dimičeva.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na nekatere naštete očitke že odgovoril. Opozoril je, da v Sloveniji nimamo spodobnega državnega odvetništva in da takšnega sistema nimajo skoraj v nobeni državi več. Kljub posameznim svetlim izjemam se pred mednarodnimi sodišči "nismo izkazali", tudi zato, ker državno pravobranilstvo ni imelo prave povezave z izvršilno vejo oblasti, je ocenil.
Državno odvetništvo je služba, ki sicer ima določeno samostojnost, vendar ne do te mere, kot jo ima sodišče, saj gre vendar za državne odvetnike, je poudaril Klemenčič. S tem, ko minister da mandat odvetniku, pa po njegovih besedah tudi nase prevzema bistveno večjo odgovornost. Nasploh pa je treba oblikovati sistem, ki bo zagotavljal odzivno odvetniško pisarno za državo, je še dejal minister.
