Njeno mnenje je bilo nasprotno tistemu, ki ga je že nekajkrat zagovarjal izvedenec Drago Dubrovski. Slednji je na sodišče prišel tudi danes, saj je bilo pričakovati soočenje, a se je predsednik senata Danilo Obersnel po skoraj treh urah pričanja Fišerjeve odločil nadaljevanje preložiti na 15. marec. Če takrat ne bo prišlo do sodbe, bi se to utegnilo zgoditi 29. marca.
Na sojenju je izvedenka, ki ima dolgoletne izkušnje na področju financ in bančništva, zatrdila, da je pri izdelavi mnenja upoštevala širok spekter dejstev, od oteženih razmer na trgu aluminija, zahtev takratnega državnega lastnika SRD po boljšem poslovanju in dividendah do dejstva, da so se določeni dobavitelji, med njimi Petrol in Talum, začeli umikati.
"Za razvoj potrebuješ denar, tega pa ne moreš dobiti brez ustreznih zavarovanj. Če denarja ne dobiš v banki, uporabiš druge vire in možnosti financiranja. Vse to je spirala, znotraj katere pa moraš sprejemati prave odločitve. Vodstvo podjetja je ravnalo pravilno, saj je Impol eno redkih podjetij, ki se je olastninilo brez afer in tajkunskih zgodb ter zelo uspešno posluje še danes," je bila jasna Fišerjeva.
Za tožilstvo in izvedenca Dubrovskega je sicer ključno vprašanje financiranje prvega Upimolove dobave surovine Impolu leta 1998, ki ga slednji po njihovem mnenju ne bi mogel izpeljati brez finančne pomoči bistriškega predelovalca aluminija. Fišerjeva je zatrdila, da je v tem primeru šlo zgolj za plačilo dobavitelju z asignacijo, nikakor pa ne za način financiranja.
Čeprav je zatrjevala, da je imel Impol v tistih letih velike težave pri pridobivanju kreditov, je tudi pritrdila ugotovitvam Dubrovskega, da je v obravnavanem obdobju, torej med letoma 1998 in 2006, kredite vendarle povečal za 144 milijonov evrov, a da so hkrati v istem obdobju v razvoj vložili 298 milijonov evrov.
Fišerjeva je zavrnila, da bi se zadolženost Upimola pri bankah po takratni zakonodaji upoštevala pri kreditnem potencialu Impola, saj je bil Upimol pri bankah ves čas upoštevan kot samostojna pravna oseba. Kot je zatrdila, ne obstaja niti en dokument, ki bi kazal na kakršnakoli jamstva na začetku njegovega poslovanja.
Upimol naj bi po njenih besedah imel tudi druge dobavitelje in drugačne plačilne pogoje kot Impol, a ker konkretnih podatkov za prvo leto njegovega poslovanja v svojem mnenju ni navedla, jo je sodnik zaprosil, da ga s temi podatki dopolni.
Na vprašanje tožilca Nika Pušnika, kdo je torej Upimolu omogočil prvi posel, glede na to, da ta takrat ni imel nič lastnih sredstev, konkretno ni odgovorila, je pa dejala, da kupec lahko opravi takojšnje plačilo dobavitelju, na to, zakaj je potem sploh bil potreben posrednik, pa je dodala, da je šlo za poslovne odločitve uprave in da bi se tako lahko dogovorili tudi s katerim koli drugim podjetjem.
Vodilni v Impolu, ki so danes pomembni lastniki bistriške skupine, naj bi oškodovanje družbe po trditvah tožilstva povzročili zaradi razlike med ceno aluminijske surovine, ki jo je Impol plačeval družbi Upimol, in ceno, ki bi jo lahko Impol brez posredovanja plačal neposredno dobaviteljem.
Izvedenec Dubrovski je že večkrat zatrdil, da ni ekonomskih razlogov, da Impol poslov ne bi mogel opraviti sam in obdržati dobička. "Ni drugega zaključka, kot da so Upimol ustanovili le za pridobivanje lastniškega deleža v Impolu," je bil jasen.
