Hrvaška odvetnica Vlatka Cikač, ki se ukvarja tudi z mediacijo v družino-poslovnih odnosih, je opozorila, da po spremembi družbenogospodarskega sistema tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vajeti sedaj večinoma predajajo ustanovitelji družb, torej prva generacija. Izkušenj na tem področju je zato malo. Družina bi bila večinoma presrečna, če bi otroci prevzeli družinsko podjetje, na drugi stani pa je mlada generacija, ki razmišlja drugače.
"Prenos traja najmanj pet let," je poudarila Cikačeva. Toliko namreč trajajo pogovori, v katerih lahko vsi družinski člani izrazijo svoje želje in pričakovanja, tako da posel ne uniči družinske harmonije. "Prevzem podjetja mora biti volja in želja otrok," je poudarila Cikačeva.
Maja Lotrič iz podjetja Lotrič meroslovje, v katerem delajo vsi trije otroci v družini, je podobno izpostavila pomen pogovora. Lotričevi so se ob dejstvu, da tradicija družinskih podjetij v Sloveniji še ni zelo močna, ozrli v tujino, kjer poznajo tudi t. i. družinske ustave, ter se obrnili po pomoč na družbo EY, ki jim tako že leto dni pomaga z vodenimi pogovori.
Fabrizio Polojaz iz družbe Primo Aroma je menil, da je največja svoboda, da družina na otroke prenese znanje o podjetništvu in vrednote, nato pa se lahko otroci sami odločijo o svoji prihodnosti.
Zgodbe družinskih podjetij so sicer različne. Lotričeva se tako na primer ni nikoli preizkušala v kakšnem drugem podjetju, Simon Rutar iz skupine Rutar pa je najprej več let delal v drugih podjetjih oziroma ustanovah, na koncu pa ga je v domače podjetje pripeljala želja po izvedbi projekta.
Mladi podjetniki sicer v družinskih podjetjih čutijo pritisk in potrebo drugim pokazati, da so na položaju v podjetju zaradi sposobnosti in ne le pripadnosti družini. "Na začetku kariere je dokazovanje v podjetju bistveno težje. Ko si postaviš svojo ekipo, pa ti njeni člani bistveno lažje zaupajo," je menila Nuša Pavlinjek iz družbe Roto.
Lotričeva se je strinjala, da je strah pred odgovornostjo manjši, če imaš že zelo zgodaj v karieri možnosti, da se dokažeš. "Bistvo je, da se bolj kot staršem ali predhodnikom dokažeš sam sebi," pa je menil Polojaz.
Za generacijo, ki prevzema podjetja svojih staršev, pa se že kaže naslednji izziv - ob prenosu iz druge v tretjo generacijo namreč preživi le vsako sedmo družinsko podjetje. A so odločeni, da jim bo uspelo. "Že danes načrtujemo, kako se bo moj nečak pri 15 letih vključil v podjetje," je povedala Lotričeva.
Pavlinjekova pa je poudarila, da želi svoji hčeri, če bo želela nadaljevati družinsko tradicijo, omogočiti izbiro tudi kakšnega drugega področja, ki bo dopolnilo oziroma diverzificiralo osnovno dejavnost podjetja. "Nova generacija, novi izzivi, nova dodana vrednost - to motivira naslednike, da ostanejo doma," je poudarila.
Predavatelj na Gea Collegu Mitja Jeraj je ob okrogli mizi predstavil rezultate lanskoletne ankete GUESSS, v kateri je sodelovalo več kot 202.000 sodelujočih iz 51 držav, tudi 1031 posameznikov iz Slovenije.
Raziskava je med drugim pokazala, da so slovenski študentje glede na vrstnike iz drugih držav manj pripravljeni nadaljevati posel staršev, hkrati pa v skladu s povprečjem pričakujejo, da bodo nasledniki prej ali slej postali. Tudi drugi družinski člani - na primer starši, bratje in sestre - si v Sloveniji glede na ostale sodelujoče nadpovprečno želijo, da bi naslednik prihajal iz družine.
V Sloveniji je družinskih podjetij okoli 80 odstotkov.
