c S

Zunanje ministrstvo pozorno spremlja razprave glede osnutka koroške deželne ustave

15.02.2017 08:23 Ljubljana, 14. februarja (STA) - Zunanje ministrstvo pozorno spremlja razprave na avstrijskem Koroškem glede osnutka nove deželne ustave, so sporočili z ministrstva za STA v povezavi z novimi zapleti in novim predlogom, ki opušča slovenščino kot uradni jezik v deželi. Opozorili so tudi na obveznosti Avstrije iz Avstrijske državne pogodbe.

Na MZZ so pojasnili, da so v rednih stikih s predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem "in z njimi usklajuje stališča za zagotavljanje legitimnih pričakovanj slovenske manjšine do tega vprašanja".

"Podpiramo skupne predloge manjšinskih organizacij glede navedbe slovenščine kot deželnega jezika na dvojezičnem ozemlju Koroške, kar izhaja tudi iz mednarodnih obveznosti Republike Avstrije," so poudarili v sporočilu za javnost in opozorili na določila 3. odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe.

V najnovejšem osnutku nove koroške deželne ustave je namreč kot edini uradni deželni jezik navedena nemščina, medtem ko je bila nemščina prej navedena le kot "zakonodajni jezik".

Manjšinske mladinske organizacije so danes pred sedežem deželne vlade v Celovcu pripravile protest proti tem načrtom. Deželni vladi so na transparentih sporočali, da so tudi Slovenci del Koroške in da je Koroška dvojezična. "Počutimo se, kot da nismo spoštovani, zaželeni v naši domovini, kot da nismo priznani kot Korošci, Korošice," je za TV Slovenija povedala udeleženka protesta Lena Kolter, predsednica organizacije Akcija kritičnih učenk in učencev.

Odvetnik Rudi Vouk pa je pojasnil, da se je na Koroškem zgolj nemško govorilo le v času nacizma. Da bi bila le nemščina jezik v deželi, "enostavno ni res", je dejal za TV Slovenija.

Danes se sicer izteka rok za presojo celotnega osnutka ustave, nato pa bo šlo besedilo v obravnavo v pododbor deželnega zbora avstrijske Koroške.

Za spremembo deželne ustave je v deželnem zboru avstrijske Koroške potrebna dvotretjinska večina. Po prvotnih načrtih naj bi deželni zbor o novi ustavi odločal najkasneje do letošnje pomladi.

Na MZZ so se sicer zavzeli še za nadaljevanje prizadevanj "v smeri priznavanja kulturne in jezikovne raznolikosti Koroške, ki izhaja ravno iz zgodovinske prisotnosti Slovencev na Koroškem".

Dodali so, da zunanji minister Karl Erjavec "posebej pozdravlja tudi prizadevanja deželnega glavarja Kaiserja, s katerim vodi reden dialog, zlasti v okviru Skupnega odbora Slovenija - Koroška", za doseganje političnega soglasja.