Temeljni razlog za pripravo predloga je uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje pogoje za izdajo potrdil A1, potrebnih za napotitev in delo samozaposlenih v tujini, je uvodoma ponovil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. S tem se želi preprečiti čezmejno izvajanje storitev in napotitve delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem ter drugim delodajalcem, ki zdaj kršijo pravila.
Predlog predpisuje tudi subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Hkrati uvaja sodelovanje med državami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni.
"V poslanski skupini DeSUS pozdravljamo vse, kar pomeni izboljšanje položaja zaposlenih," je v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin dejala Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS). Ob tem je opozorila, da bo treba okrepiti nadzor, tako da bo mogoče nove rešitve ustrezno uveljaviti v praksi.
V SD so dodali, da predlog zasleduje cilje krepitve pravne države. "Zaradi posebno ranljivega položaja delavcev, ki so napoteni na delo v drugo državo članico EU, čezmejno izvajanje storitev dovoljujemo tistemu delodajalcu, ki običajno opravlja dejavnost v Sloveniji in ne krši pomembnejših določb delovne zakonodaje," je povedala Marija Bačič (SD).
Janja Sluga (SMC) pa je spomnila, da se je obseg napotitev delavcev v tujino po izbruhu gospodarske krize močno povečal, sledil pa je tudi skok zlorab in kršenja pravic teh delavcev.
"Čezmejno izvajanje storitev je pogosto krinka za organiziran kriminal," je izpostavil Miha Kordiš (ZL). V EU je po njegovih besedah vedno obstajala težnja, da se napotitve delavcev izrablja za socialni damping, pri tem pa so zelo aktivna prav podjetja, registrirana v Sloveniji. Kot je navedel, bi bilo treba napotitve prepovedati povsod, kjer je mogoče. Ne glede na to so predlog pripravljeni podpreti, če se subsidiarno odgovornost iz gradbene dejavnosti razširi na vse panoge.
Medtem so v NSi nad predlogom razočarani, saj naj ne bi reševal nobene obstoječe težave podjetnikov, temveč jim prinesel še dodatno administrativno breme. Predlagane rešitve lahko povzročijo dodatno gospodarsko škodo in imajo lahko za posledico odpuščanje delavcev, je poudarila Iva Dimic.
S temi očitki se strinjajo tudi v SDS. Žan Mahnič je ocenil, da vlada s predlogom zaradi peščice podjetnikov, ki zlorabljajo zaposlene, kaznuje vse delodajalce.
V NSi in SDS so zato prisluhnili pozivom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Obrtnike je zmotila predvsem odločitev, da se za napotitev delavca šteje tudi osnovna montaža in/ali prva vgradnja, ki jo delavec opravi v času do osem dni. "Predstavljajte si, da se mizar oziroma pri njemu zaposlen delavec, ki je izdelal kuhinjo v Sloveniji, in jo gre montirat v Avstrijo, šteje za napotenega delavca, čeprav je v Avstriji zmontiral kuhinjo v dveh urah. To predstavlja dodatne stroške pri obračunu plače, saj mora delodajalec obračunavati plačo po dveh zakonodajah, in to samo zaradi dveh ur dela na mesec v tujini," so zapisali v sporočilu za javnost. Razočaranje so izrazili tudi nad petdnevnim rokom za izdajo obrazca A1, saj se morajo npr. servisna podjetja na klic stranke odzvati takoj.
V NSi in SDS so pripravili ločene predloge dopolnil, ki urejajo ti vprašanji. V obeh poslanskih skupinah predlagajo opredelitev kratkotrajnega dela oz. rešitev, po kateri čezmejno izvajanje storitev, krajše od osmih dni, ne bi bilo opredeljeno tako kot daljše napotitve. Predlagajo tudi, da se potrdilo A1 izda najpozneje v treh dneh. Ti predlogi očitno ne bodo dobili zadostne podpore poslancev.
