O predlogu, ki bi invalidom s potrebo po pomoči druge osebe omogočil neodvisno življenje, so decembra opravili prvo obravnavo. Tako predstavitve stališč poslanskih skupin o predlogu danes ni bilo. Glasovanje o vloženih dopolnilih bo danes v okviru glasovanj.
Predlog prinaša invalidom večjo vključenost v družbo in večje dostojanstvo, je v imenu predlagateljev uvodoma dejala Iva Dimic. V okviru razprave o vloženih dopolnilih pa je menila, da bo treba urediti tudi zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in dolgotrajno oskrbo. Tako bi do konca leta lahko uredili področje v celoti, je dejala.
Sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), ki so zdaj glavna sredstva za izvajanje osebne asistence, po njenih besedah ostajajo, medtem ko s predlogom zakona urejajo uporabo sredstev iz državnega proračuna v višini osem do 10 milijonov evrov. Poudarila je, da se nikomur nič ne jemlje.
Predlog se osredotoča na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Upravičenci do osebne asistence bi bili po predlogu invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je povedala, da vlada zakonskemu predlogu ne nasprotuje. Za vključevanje invalidov v družbo je treba zagotoviti pomoč, ki jo potrebujejo, da lahko živijo enakovredno, je dejala. Zdaj je v teku projekt financiranja osebne asistence, v katerega je vključenih več kot 1000 uporabnikov. Iztekel se bo leta 2018, s 1. januarjem 2019 pa se bo začel uporabljati zdaj obravnavani zakonski predlog, je povedala.
ZL po besedah Mihe Kordiša predlaga več dopolnil. Z enim od njih se zavzemajo za širitev kroga upravičencev na vse invalide, ki potrebujejo pomoč. Pravica do osebne asistence naj postane njihova univerzalna pravica, je dejal.
Po dopolnilu ZL bi tako odpravili prag 30 ur tedensko, ki je po njihovi oceni neživljenjski. Prav tako po Kordiševih besedah ni ustrezna starostna omejitev na 65 let, saj izloči četrtino invalidov.
Suzana Lep Šimenko iz SDS se je strinjala s Kordišem, da se ni mogoče sklicevati na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi poskrbel za invalide, starejše od 65 let. Tega zakona namreč sploh še ni, je dejala.
Jasna Murgel iz SMC je menila, da bo sprejetje zakona zgodovinsko, k temu pa Slovenijo zavezuje tudi konvencija ZN o pravicah invalidov. Ob dopolnilu ZL pa je opozorila, da namen obravnavanega zakonskega predloga ni reševanje celotne problematike invalidov. Težave starejših od 65 let bo reševal zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, je spomnila.
"Morda je eden najbolj veselih trenutkov DZ, da bomo sprejeli zakon, ki bo uredil sistemsko rešitev za osebno asistenco invalidov," je dejal Uroš Prikl iz DeSUS. Ker bo med sprejetjem zakona in začetkom njegove uporabe minilo kar nekaj časa, bo to obdobje mogoče izkoristiti za morebitne izboljšave, je menil.
Marija Bačič iz SD pa je spomnila na koalicijsko dopolnilo k 9. členu, ki ureja komunikacijski dodatek. Tako se bo lahko gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki med storitvami osebne asistence potrebuje le pomoč pri komunikaciji in spremstvu, odobrila osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik bo lahko namesto osebne asistence izbral denarno nadomestilo.
