Po mnenju Fišerja, ki se mu mandat na čelu vrhovnega državnega tožilstva izteče v začetku maja, je v krizi država kot taka, zato se krha zaupanje v vse njene institucije, ne samo v tiste, ki jih povezujemo s pojmom pravna država. Ga pa preseneča, da se ocena o nezaupanju oziroma slabi pravni državi reducira zgolj na pravosodje. "Pogosto se zgodi, da je trditev utemeljena na enem samem primeru ali pa na omejenem številu primerov," je ponazoril. Zato Fišer tudi ni prepričan, da je nezaupanje v pravosodje utemeljeno, saj "ni slabše od primerljivih v nam bližnjih državah".
Visoke stopnje obsodilnosti v Sloveniji po njegovih besedah sicer ne bi smeli uporabljati kot edino merilo za tožilsko uspešnost. "Treba je vedeti, da ima tožilstvo pomembno funkcijo selekcije zadev: ne izvaja samo kazenskega pregona, temveč v skladu z zakonom tudi selekcionira zadeve za pregon. Na tožilstvu je odločitev, kaj, kdaj in zakaj bomo preganjali ali ne," je pojasnil Fišer v pogovoru za Primorske novice.
Pregon gospodarske kriminalitete je bila Fišerjeva "trdna opredelitev", ko je prišel na položaj. Ne da se prej gospodarskega kriminala ni preganjalo, pa vendar se mu zdi, da so v zadnjih nekaj letih dosegli, da se zdaj preganjajo zadeve in ljudje, ki se prej niso. "Treba je bilo prepričati tožilce, še prej policijo, da je to tisti segment kriminalnega obnašanja, ki najbolj zasluži kazenski pregon," je pojasnil.
Obsodb za na tem področju res ni veliko, toda podatki specializiranega državnega tožilstva kažejo, da imajo trenutno 21 zahtev za preiskavo, in to zoper 87 oseb, pravi. Imajo tudi osem obtožb, in sicer proti 21 ljudem. "Če to seštejemo, imamo že skoraj 110 ljudi v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj v zvezi z bančništvom. Zadeve tečejo," je zatrdil.
Tožilstvo je v zadnjih letih preganjalo tudi ljudi, ki jih pred tem ni. Kot je v zvezi s tem dejal Fišer, so bili tu in tam deležni celo kakšne pohvale, vendar je bilo kritik precej več. "Treba je vedeti, da pritiski prihajajo od ljudi, ki so v družbenem ustroju dobro zasidrani, ki imajo pomembne položaje v gospodarskem ali družbenem življenju, ali druge povezave, ki delujejo in jih je mogoče uporabiti proti tistemu, ki izvaja postopek," je izpostavil. Je pa dodal, da so pritiski bolj posredni.
Za posebej nevarne je označil pritiske, ki prihajajo od ljudi, ki imajo vpliv. Politiki imajo velikokrat mnenje o tem, kaj bi tožilci morali in česa ne bi smeli početi in ga javno izražajo; pogosto neumestno. S tem v družbi ustvarjajo določeno klimo. "Tožilci ne živimo na luni, to vidimo, to beremo in si mislimo svoje. V lokalnem okolju so močne tudi domače figure, ki delujejo enako," je navedel prvi tožilec.
