Zaradi spornega financiranja prevzema Merkurja so se na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča poleg Svetlika znašli še nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, nekdanji vodja sektorja trženja in kasnejši član uprave Gorenjske banke Tilen Zugwitz ter Anica Klemenčič iz GBD Skupine.
Prva dva sta vpletenost zanikala v predobravnavnem naroku konec januarja, Klemenčičeve pa takrat na sodišče ni bilo, zato se je tudi zanjo štelo, da krivde ne priznava, je poročal časnik Delo.
Očitke o vpletenosti je danes zavrnil še Svetlik, ki se je sicer po besedah njegovega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja s tožilstvom že dogovoril o priznanju krivde, a je tožilstvo sporazum naknadno spremenilo in navedlo, da je Svetlik že vnaprej vedel, da Merfin, kot končni porabnik kredita Gorenjske banke, tega ne bo vrnil.
To po besedah Kovačič Mlinarja ne drži, v nadaljevanju pa bodo po njegovih besedah tudi dokazali, da njegovi stranki ni mogoče očitati, da je naklepno pomagala Merfinu in Gorenjski banki oz. odgovornim osebam omenjenih podjetij.
Zgodba sicer sega v leto 2007, ko je družba Merfin, ki ga je ustanovila skupina vodilnih delavcev Merkurja z Binetom Kordežem na čelu, prevzela Merkur. Kot je poročalo Delo, so kupci za ta posel v bankah najeli skupaj okoli 350 milijonov evrov posojil in jih delno zavarovali z osebnim premoženjem in delnicami Merkurja.
Merfin se je zaradi težav z odplačevanjem kredita znašel v primežu bank, Kordež pa pod drobnogledom kriminalistov. Kordež je lani priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo trgovskega centra Primskovo, prenosom preostalih centrov na družbo HTC Dva ter financiranjem lastninjenja Merkurja.
Sklop očitkov, ki jih je zajel Kordežev sporazum s tožilstvom, se po navedbah omenjenega časnika nanaša na obvodno financiranje, pri čemer je banka (Gorenjska banka, Factor banka) kreditirala Merfin prek obvodnega podjetja, saj Merfin sam ne bi mogel dobiti kredita zaradi prevelike izpostavljenosti. V vlogi obvodnih podjetij so se poleg družbe H&R znašle še družbe Iskratel, Gorenje in GBD Skupina.
Iz sodbe Kordežu po poročanju Dela izhaja, da je poleti 2008 uprava Gorenjske banke odobrila kratkoročno posojilo družbi H&R v višini deset milijonov evrov za financiranje tekočega poslovanja, Svetlik pa je kot direktor družbe 14. avgusta 2008 na podlagi pogodbe o kreditiranju teh deset milijonov evrov nakazal Merfinu. Posojilo, ki ga je dobila H&R, bi moralo biti vrnjeno februarja 2009, a je Gorenjska banka večkrat podaljšala rok vračila vse do marca 2011.
