V konkretnem primeru gre za sirski zakonski par iz Alepa s tremi majhnimi otroki. Družina je v libanonskem Bejrutu zaprosila za humanitarni vizum za Belgijo, kjer je nameravala zaprositi za azil. Humanitarni vizum velja le za nekatere ali več članic schengenskega prostora, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
A skorajda noben migrant trenutno ne mora računati na ta dokument. Večini beguncev zato le s pomočjo kriminalnih tihotapcev ljudi uspe doseči Evropo, članice EU pa skušajo tudi te nezaželene migracije čim bolj preprečiti. Mengozzijevi argumenti pa pod vprašaj postavljajo temelj tovrstne politike, komentira dpa.
Družina iz Sirije je poročala o grozovitih izkušnjah. Enega izmed prosilcev za vizum je po njegovih navedbah ugrabila oborožena skupina, ga pretepala in mučila, dokler ga ni v zameno za odkupnino izpustila. Ker so pravoslavni kristjani, so poleg tega še v nevarnosti, da bi jih preganjali zaradi vere, je prošnjo še utemeljevala družina.
Belgijski urad za tujce pa je njeno prošnjo zavrnil. Belgijske oblasti so pri tem izhajale iz tega, da se je nameravala družina dlje kot 90 dni, kolikor omogoča vizum, zadrževati v Belgiji, saj je bil njen cilj tam zaprositi za azil. Poleg tega naj članice EU ne bi bile obvezane sprejeti vseh ljudi, ki so preživeli katastrofalne razmere, so še utemeljevale.
A temu generalni pravobranilec pri Sodišču EU ni pritrdil. Glede na to, da se države članice pri odločanju glede izdaje vizumov odločajo na podlagi pravil EU, velja tudi listina EU o temeljnih pravicah. In v njej so zapisane pravice do azila in prepovedi mučenja ali nečloveškega oz. ponižujočega ravnanja. Te pravice bi morale oblasti ščititi brez vsakršnih teritorialnih omejitev. Ko se ljudje znajdejo v najhujši nevarnosti, jim morajo države EU dovoliti vstop - ne glede na to, ali med prizadetim posameznikom in ciljno državo obstaja kakšna povezava, še povzema dpa.
