Kot je uvodoma dejal Franc Breznik (SDS), gre pri zakonu o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu, ki je v Avstriji začel veljati s 1. januarjem, za izredno zaostrovanje določenih pogojev dela slovenskih obrtnikov in prevoznikov v Avstriji. Ocenil je, da gre za tipične ukrepe, namenjene tudi zastraševanju.
Ukrepi so po Breznikovih besedah že v osnovi pretirani in nesorazmerni z evropskimi določili, pri čemer je izpostavil predvsem zelo visoke globe za kršitelje. Kot je poudaril, avstrijska podjetja takšnih omejitev pri nas niso deležna, zato bi bili po njegovem mnenju povračilni ukrepi ena od možnosti, če zadeve ne bo mogoče rešiti drugače.
Prevozniška dejavnost, ki jo bo po Breznikovih besedah zakonodaja najbolj prizadela, zaposluje 18.000 Slovencev in ustvari 17 odstotkov BDP. Ocenil je, da želi Avstrija z izrinjanjem tujih podjetij pridobiti monopol v srednji Evropi na področju logistike.
Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da nikakor ne želijo posegati v notranjo pravno ureditev Avstrije, temveč bi radi le preverili, ali je nova avstrijska zakonodaja skladna z evropskim pravom.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti ter državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret so se strinjali, da gre za ureditev, ki nedopustno posega na področje pravice do prostega pretoka storitev, ki je ena od temeljnih vrednot EU.
Kot so pojasnili, se ministrstva z zadevo aktivno ukvarjajo in so že sprejela določene ukrepe. Cantarutti je izpostavil, da bodo vladi kot skrajni ukrep predlagali tudi tožbo proti Avstriji na sodišču EU, a je treba pred tem izkoristiti vsa možna druga sredstva.
Eden od teh je združeni nastop z državami višegrajske četverice, ki jih nova zakonodaja prav tako zadeva. Vodja sektorja za storitve na gospodarskem ministrstvu Franc Stanonik je ob tem poudaril, da avstrijski organi nadzor izvajajo veliko bolj intenzivno na območjih, ki mejijo na Slovenijo.
Dodal je, da so na ministrstvu že začeli resne pogovore o ustanovitvi slovenskega paritetnega sklada za gradbeno panogo, s čimer slovenskim podjetjem, ki poslujejo v Avstriji, ne bi bilo treba plačevati dvojnih dajatev.
Razpravljavci so izpostavili tudi vlogo evropske komisarke za promet Violete Bulc, ki bi se morala predvsem po mnenju opozicijskih poslancev v tem primeru bolj zavzeti za Slovenijo. Najbolj oster je bil Marijan Pojbič (SDS), ki je odziv vlade na problematiko ob tem označil za "blago rečeno mlahav".
Jasna Murgel (SMC) je ob tem spomnila, da je naloga evropskih komisarjev predvsem zastopati interese EU in ne interesov posameznih držav članic. Povedala je, da je sodišče EU sicer v preteklosti v podobnih primerih že odpravilo nekatera določila.
Predvsem Breznik in Horvat sta kot enega od možnih ukrepov v postopku reševanja zapleta navedla poročanje predsedniku Evropske komisije Jean Claudeu Junckerju, ko bo spomladi na obisku v Sloveniji. Predsednik odbora Uroš Prikl (DeSUS) je ob tem opozoril, da izguba zaupanja v EU v trenutnih razmerah nikakor ni dobra, česar bi se morali zavedati predvsem v Bruslju.
Nadaljnji dialog z bruseljskimi institucijami je obljubil tudi vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu Franc But. Povedal je, da je ministrstvo stalnemu predstavništvu Slovenije v Bruslju izdalo navodilo podpirati pritožbe, vložene na Evropsko komisijo.
Kot so poudarili razpravljavci, je Avstrija za Slovenijo zelo pomembna gospodarska partnerica, a ji kljub temu ne smemo dovoliti kršitev nečesa, kar velja oziroma bi moralo veljati v enakem obsegu za vse države članice.
Odbor je na glasovanju brez glasu proti podprl amandma k predlogu priporočila vladi, s čimer ji priporoča, da nadaljuje z aktivnostmi za zaščito prostega pretoka delavcev EU. Problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji naj še naprej rešuje na široki ravni in o izvedenih aktivnostih poroča DZ.
