Zakon o pravdnem postopku predvideva, da postopka o ugotovitvi očetovstva ni mogoče obnoviti in vsebinsko obravnavati, če je poteklo pet let od pravnomočnosti sodbe. Ustavno sodišče pa ugotavlja, da je ta rok v primeru, ko sta se stranki sporazumno podvrgli testu DNK, zavedajoč se možnosti, da lahko izid testa omaje verodostojnost pravnomočne (ne)ugotovitve očetovstva, pomembna ovira za uveljavitev človekove pravice iz 35. člena ustave.
Človekova pravica iz 35. člena ustave namreč imetniku zagotavlja, da lahko izve resnična dejstva o obstoju ali neobstoju razmerja biološkega starševstva in doseže obstoj tem dejstvom ustrezajočih pravno priznanih starševskih razmerij.
"Izpodbijani petletni prekluzivni rok učinkuje na to človekovo pravico močno omejujoče, ker je test DNK dokazno sredstvo, ki lahko dvome o očetovstvu razjasni zanesljivo, hitro in brez prevelikih stroškov," je ugotovilo ustavno sodišče.
Ob tem so opozorili, da gre za objektivni prekluzivni rok, kakršne je ustavno sodišče že v preteklosti strogo obravnavalo, kljub temu, da njihov učinek varuje vrednoto trajnosti in stabilnosti družinskih razmerij. A tudi teža koristi izpodbijane ureditve za načelo pravnomočnosti ter za trajnost in stabilnost družinskih razmerij ne prevlada nad težo okrnitve človekove pravice iz 35. člena ustave, ki varuje možnost uskladitve biološkega in pravnega starševstva, je ocenilo sodišče.
Zato je razveljavilo tretji odstavek 406. člena v zvezi s tretjim odstavkom 396. člena zakona o pravdnem postopku, kolikor se nanašata na objektivni rok za vložitev predloga za obnovo pravnomočno končanega postopka o ugotovitvi očetovstva v primerih, ko je bil z veljavno privolitvijo za oba, (domnevnega) očeta in otroka, opravljen test DNK, ki potrjuje ali zanika biološko vez med njima, predlog za obnovo postopka pa se opira na ta test DNK.
Predlagatelj postopka za oceno ustavnosti je bilo sicer Okrožno sodišče v Novem mestu, saj se je srečalo s predlogom za obnovo pravdnega postopka za ugotovitev očetovstva, ki je bil pravnomočno končan že leta 1966, ko je bilo ugodeno otrokovemu zahtevku, naj se ugotovi, da je toženec "naravni oče nedoletnega tožnika". Toženec pa je predlagal obnovo postopka po pridobitvi mnenja Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani s septembra 2015, iz katerega izhaja 99,999984-odstotna verjetnost, da toženec ni tožnikov biološki oče. Toženec in tožnik sta soglasno opravila ustrezne medicinske preiskave.
Določbe zakona o pravdnem postopku narekujejo sodišču zavrženje prepoznega toženčevega predloga za obnovo, saj je omenjeni objektivni rok že zdavnaj potekel, ob tem pa se je sodišče raje odločilo za prekinitev postopka in predlog za ustavno presojo teh določb.
