Trump in druge grožnje
Po desetletjih tesnega čezatlantskega partnerstva je zdaj v Beli hiši nov predsednik, ki se veseli brexita in napoveduje, da bo unijo zapustilo še več članic, ki opisuje zvezo Nato kot zastarelo ter ki s skrajno omejevalno politiko do beguncev in priseljevanja dreza v temeljne evropske vrednote.
EU bi morala grožnjo Trumpove politike vzeti resno, je pred dnevi zapisal analitik vplivnega britanskega časnika Financial Times Wolfgang Münchau. Izpostavil je dve grožnji: nevarnost ostre retorike v ločitvenem postopku EU in Velike Britanije, ki bi Britance porinila v Trumpovo naročje, ter enostransko ameriško ukinitev sankcij proti Rusiji, ki bi osamila nemško kanclerko Angelo Merkel.
V odziv na Trumpove grožnje bi morala EU po analitikovem mnenju okrepiti obrambne izdatke, pospešiti izstopni dogovor z Britanci, premisliti o gospodarskem odnosu s Kitajsko ter končno spraviti v red območje evra. Nagon po tem, da se opravi le nujno potreben minimum, je napravil unijo "patetično šibko", opozarja Münchau.
Premislek o zunanjih in notranjih grožnjah v pričakovanju 60. rojstnega dne EU je eden osrednjih namenov petkovega neformalnega vrha EU na Malti. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki vodi razprave vrha unije, govori o "najnevarnejših" izzivih po rojstvu unije in o treh grožnjah, ki jih doslej ni bilo, vsaj ne v takšnem obsegu.
Prva, zunanja grožnja so po Tuskovih besedah novi geopolitični izzivi, med katerimi poleg Rusije in radikalnega islama izpostavlja novo ameriško administracijo. "Še zlasti sprememba v Washingtonu spravlja EU v težek položaj, saj se zdi, da nova administracija postavlja pod vprašaj zadnjih 70 let ameriške zunanje politike," opozarja v pismu pred vrhom.
Druga in tretja grožnja, ki ju izpostavlja predsednik Evropskega sveta, sta notranji: vzpon nacionalistov, protievropskih sil, ksenofobov in nacionalnega egoizma na eni strani ter odnos proevropskih elit na drugi strani.
Priprave na rimsko izjavo ob 60. rojstnem dnevu EU
V teh okoliščinah se EU pripravlja na praznovanje 60. rojstnega dne, ki bo 25. marca v italijanski prestolnici, kjer sta bili podpisani temeljni pogodbi EU, rimski pogodbi. "Rim mora biti trenutek slavja in enotnosti ter priložnost za skupno opredelitev vizije za prihodnja leta," je poudaril Tusk v vabilu voditeljem na srečanje.
"Najpomembnejše sporočilo iz Rima mora biti pripravljenost sedemindvajseterice na enotnost. Ne le, da moramo, temveč da želimo biti enotni," je še izpostavil. Ob tem je opozoril, da dezintegracija EU ne bo vodila v obnovo neke mitološke suverenosti članic, temveč v njihovo realno odvisnost od velikih supersil: ZDA, Rusije in Kitajske.
EU mora po njegovih besedah poglobiti evropsko integracijo, za kar je treba obnoviti občutek varnosti in blaginje med državljani. Za to pa je treba okrepiti zunanje meje EU, izboljšati sodelovanje v boju proti terorizmu, zavarovati schengen, okrepiti obrambne izdatke in evropsko zunanjo politiko ter spodbuditi naložbe, socialno vključenost, rast in zaposlovanje.
Osrednja sredozemska migracijska pot in Libija
Voditelji se bodo sicer po stabilizaciji razmer na vzhodu Sredozemlja tokrat osredotočili na ukrepe za zajezitev rekordnega pritoka prebežnikov po osrednji sredozemski migracijski poti. Lani je umrlo okoli 4500 ljudi od približno 180.000, ki so se odločili bežati v Evropo s severa Afrike.
EU se izziva loteva s krepitvijo sodelovanja z afriškimi državami, pri čemer je v ospredju pozornosti Libija, od koder pride večina nezakonitih migrantov. Razmere v Libiji so drugačne in še kompleksnejše kot na vzhodu, EU mora biti inovativna, je pred vrhom izpostavil Tusk ter obljubil "ambiciozno izjavo" s konkretnim in jasnim kažipotom.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred vrhom pozvala h krepitvi prizadevanj za stabilizacijo Libije. Tusk pa je še poudaril, da mora unija "zaščititi svojo zunanjo mejo in obenem pomagati libijskim oblastem zagotoviti dostojne zmogljivosti za sprejem prebežnikov na libijskem ozemlju".
Evropska komisija je minuli teden v priporočilih za malteški vrh članice pozvala, naj okrepijo pomoč libijski obalni straži, da bi lahko zagotavljala boljši nadzor nad 1800-kilometrsko obalo. Namen je prebežnike, ki jih prestrežejo na čolnih v libijskih vodah, peljati nazaj v Libijo, kjer bi jih obravnavali in nato pripeljali v EU šele po potrditvi njihove prošnje za azil.
Stališča Slovenije
Vrh, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, bo potekal v dveh delih. Najprej bo o migracijskih izzivih razpravljalo vseh 28 članic, nato pa o pripravah na praznovanje 60. rojstnega dne unije v Rimu sedemindvajseterica brez Velike Britanije.
V razpravi o migracijah bo Slovenija zastopala stališča, da je treba ob celovitem iskanju rešitev za migracijski tok na osrednjesredozemski poti še naprej namenjati pozornost tudi zahodnobalkanski poti ter da je treba krepiti sodelovanje EU z Libijo, pri čemer je ključna stabilnost te države.
V pripravah rimske izjave pa se Slovenija zavzema za trdno, povezano in enotno EU, ki je zavezana nadaljnji integraciji. Pri tem so ključni izzivi migracije, rast, delovna mesta in varnost, predvsem pa je treba ponovno vzpostaviti zaupanje med državami članicami. Rimski vrh bi moral dati po mnenju Slovenije dati jasno sporočilo, da EU ostaja okvir naše skupne prihodnosti.
