Ta pravila je po mnenju TI treba posodobiti in tako Evropsko unijo zavarovati pred vse bolj nacionalističnimi in populističnimi silami, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Številni, ki zapustijo evropske institucije in še posebej evropsko politiko, sedaj opravljajo dejavnosti, pri katerih ni mogoče izključiti konflikta interesov," navaja poročilo, ki prinaša pregled prakse, ki evropskim poslancem omogoča prehod na korporativna delovna mesta brez obdobja premora. Za evropske komisarje na drugi strani velja 18-mesečno obdobje mirovanja pred odhodom na takšna delovna mesta.
"Ohlapna etična pravila in odsotnost njihovega uveljavljanja spodkopavata zaupanje v evropske institucije," je ob tem danes še poudaril Freund.
Pri tem je ocenil, da je bila lanska odločitev nekdanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, da se zaposli pri investicijski banki Goldman Sachs, "fantastično orodje za rekrutiranje evroskeptikov".
Glede na poročilo TI 171 izmed 485 nekdanjih evropskih poslancev, ki so parlament zapustili po zadnjih volitvah leta 2014, ni več dejavnih v politiki. Izmed teh 171 jih 30 odstotkov dela v organizacijah, ki so vpisane v evropski register lobistov.
To sicer ne pomeni, da so aktivni lobisti - v omenjeni bazi podatkov so namreč ob svetovalnih podjetjih in interesnih združenjih tudi univerze. A po podatkih TI za svetovalna podjetja, ki želijo vplivati na politike EU, neposredno dela 26 bivših parlamentarcev.
Pri evropskih komisarjih pa je prehod v zasebno gospodarstvo po ugotovitvah TI še bolj običajen kot pri poslancih. Več kot polovica izmed 27 komisarjev, ki so od leta 2009 zapustili stolček v Bruslju, sedaj dela za organizacijo, vpisano v register EU o lobistih.
Evropska komisija sicer svoja pravila vrednoti kot ena izmed najstrožjih na svetu.
Pri Transparency International pa v vsem skupaj vidijo sistemski problem in zato terjajo reforme, na primer obdobje mirovanja za komisarje, ki bi trajalo tri leta namesto sedanjega poldrugega. Za nekdanje evropske poslance pa TI terjal prepoved lobiranja pri evropskih institucijah, dokler iz davkoplačevalskega denarja še prejemajo prehodno plačo.
Dolgoročneje pa se pri TI zavzemajo za neodvisen organ, ki bo bdel nad morebitnimi konflikti interesov. Pri tem kot zgled navajajo ureditev v Kanadi ali Franciji.
