ZL je sicer lani že dvakrat poskusila ustaviti proces deregulacije cen naftnih derivatov. S tokratnim zakonskim predlogom, ki podpore ni dobil že na matičnem odboru sredi januarja, pa so želeli vzpostavili enak sistem, kot je veljal pred začetkom deregulacije.
Kot je uvodoma na seji spomnil Miha Kordiš (ZL), je vlada aprila lani začela z liberalizacijo cen naftnih derivatov. Najprej je "roke dvignila" s 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra pa se je odločila, da trgovcem prepusti določanje cen goriv ob avtocestnem križu in ob hitrih cestah, medtem ko drugod po državi še vedno regulira cene 95-oktanskega bencina iz dizelskega goriva.
"V ZL temu vsekakor nasprotujemo," je poudaril in ocenil, da bo odprava najvišjih marž naftnih derivatov koristila le oligopolistoma OMV in Petrolu, ki bosta lahko nekaznovano navijala cene. Medtem se bodo ostalim sektorjem gospodarstva dvignili stroški. Izpostavil je še izpad javnofinančnih prihodkov in negativne posledice za potrošnike, ki se jim bodo višje cene goriv poznale v denarnicah.
Kordiš je argumente gospodarskega ministrstva, da bo liberalizacija sprostila zdaj zadušeni trg in omogočila vstop novih ponudnikov, kar naj bi prispevali k nižjim cenam, označil za grobo zavajanje. "Kdor hoče prodajati naftne derivate na slovenskem trgu, lahko že zdaj ponudi nižjo ceno, omejena je namreč samo najvišja marža, ne pa najnižja," je dodal.
Naftne trgovce, predvsem OMV in Petrol, je poslanec ZL ocenil za zelo pretkane, češ da čakajo, da bo vlada deregulacijo cen naftnih derivatov izpeljala v celoti, potem pa bodo začeli zviševati cene.
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je ponovila, da se vlada zavzema za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu, zato se je odločila za postopno liberalizacijo cen naftnih derivatov.
"Bojazen, da bi naftni distributerji po liberalizaciji cen znatno povišali marže in s tem maloprodajne cene naftnih derivatov, je zaradi več razlogov odveč," je poudarila. Marža namreč predstavlja le šest odstotkov, tako da je končna maloprodajna cena v veliki meri odvisna od ostalih spremenljivk v ceni, predvsem pa od cene nafte na svetovnih trgih in višine trošarine, saj ta predstavlja okoli 40 odstotkov v celotnem kolaču cene.
Kot je še dejala Štravs Podlogarjeva, bo vlada pred nadaljnjimi odločitvami, torej ponovno regulacijo cen ali pa nadaljnjo liberalizacijo, opravila analizo posledic sprostitve cen v letu 2016.
