c S

Vlada o gospodarskih temah

26.01.2017 14:02 Ljubljana, 26. januarja (STA) - Vlada je danes sprejela program odprave posledic pozebe aprila lani, ko je bilo prizadetih več kot 7600 hektarjev kmetijskih površin, škode pa za 44 milijonov evrov. Potrdila je predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim prenaša določila evropskih direktiv in spreminja ureditev glede uporabe besede Slovenija v imenih podjetij.

Vlada je sprejela program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu od 25. do 30. aprila lani, za katerega bo iz letošnje proračunske rezerve namenjenih 3,5 milijona evrov. Sprejela je tudi spremenjeno končno oceno škode - ta po zadnjih ugotovitvah znaša 43,99 milijona evrov (po oceni z začetka oktobra 44,7 milijona evrov). Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva, ki so bila na dan 30. april 2016 vpisana v register kmetijskih gospodarstev, povrnjena pa lahko dobijo sredstva za izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja primarne proizvodnje in proizvodnih sredstev ter gmotne škode na sredstvih v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu. Kmetje bodo za prijavo škode prejeli obvestila agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki ga bo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, med drugim prenaša določila evropskih direktiv glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin ter glede čezmejnih združitev kapitalskih družb. Ureja tudi diskrecijsko pravico vlade, da odloča o uporabi besede Slovenija ter slovenske zastave ali grba v firmi. Predlog prinaša tudi spremembe glede preklica dovoljenja, imena podružnice podjetnika in nekatere druge spremembe v zvezi s podjetnikom ter razkritjem informacije o prejemkih članov organov vodenja ali nadzora v poslovnem poročilu.

Vlada je sprejela besedilo ponovnega javnega poziva za prijavljanje kandidatov za predsednika in dva člana fiskalnega sveta. To bo že četrti poskus imenovanja članov tega organa, ki naj bi bdel nad javnofinančno politiko in spoštovanjem fiskalnega pravila. Prvi trije poskusi so bili neuspešni, pri čemer enkrat kandidati Damjan Kozamernik, Marjan Senjur in Davorin Kračun niso dobili zadostne dvotretjinske podpore v DZ, dvakrat pa javna poziva nista pripeljala do ustreznih kandidatov.

Vlada se je seznanila s finančno analizo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki med drugim ugotavlja, da se na 3954 slovenskih kmetijah opravlja 14.671 dopolnilnih dejavnosti, povprečni dohodek dopolnilnih dejavnosti pa znaša 3445 evrov na kmetijo na leto. Največ dopolnilnih dejavnosti je povezanih z opravljanjem storitev (npr. storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo) in z gozdarstvom. Pomembne dopolnilne dejavnosti so tudi predelava kmetijskih pridelkov, npr. peka kruha ali predelava mleka, mesa in sadja.

Vlada je sprejela stališče do sklepov komisije DZ za nadzor javnih financ, sprejetih ob obravnavi zaustavitve dela v Luki Koper julija lani - glede nadaljnjega razvoja Luke pojasnjuje, da je junija lani sprejela program razvoja pristanišča za obdobje 2016-2020, drugih dokumentov glede tega pa ni sprejela. Glede drugega tira Divača-Koper pa navaja, da so bile pri pripravi projekta izvedene številne aktivnosti, med drugim gradbeno dovoljenje za drugi tir in začetek gradnje izvlečnega tira. Predvideno je, da bo projekt v 40 odstotkih financiran z neposrednimi kapitalskimi vložki Slovenije in zainteresiranih zalednih držav, v 25 odstotkih z nepovratnimi evropskimi sredstvi, ki naj bi se črpala do leta 2019, preostali del pa bo predvidoma financirala Evropska investicijska banka v okviru mehanizma EFSI.

Vlada se je seznanila s poročilom o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in ostalimi aktivnostmi postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje - Hrastnik v obdobju od aprila 2014 do decembra 2015. Pri aktivnostih niso ugotovili nepravilnosti.

Vlada je sprejela pobudo za sklenitev sporazuma, katerega namen je izmenjava tehničnih informacij in sodelovanje na področju jedrske varnosti med Slovenijo in ZDA. Gre za četrto podaljšanje sporazuma, ki sta ga pogodbenici sklenili prvič v letu 1993. Sporazum je po vsebini skoraj enak veljavnemu sporazumu iz leta 2011.

Vlada je dala soglasje k prenosu koncesije za vzdrževanje državnih cest na območju Novega mesta z družbe CGP-CP na družbo CGP, ki je sicer 100-odstotni lastnik družbe CGP-CP in namerava to družbo pripojiti.