Evropska komisija je pred današnjim neformalnim zasedanjem notranjih ministrov EU na Malti predlagala še trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah v petih državah v schengnu, tudi na avstrijsko-slovenski meji, čemur Slovenija ostro nasprotuje.
Nemški notranji minister je danes na Malti predlog komisije pozdravil in obenem napovedal dodatne ukrepe. Nemčija je po terorističnih napadih v Berlinu v posebnem varnostnem položaju, zato bo nadzor še podaljšala iz varnostnih razlogov, je napovedal de Maiziere.
V schengnu, kjer v normalnih okoliščinah ni sistematičnega preverjanja potnih listin, Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška ta nadzor vendarle izvajajo zaradi migracijskih pritiskov. Francija pa ga izvaja na drugi pravni podlagi, zaradi teroristične grožnje.
Vprašanje nadzora je na Malti komentiral tudi avstrijski notranji minister Sobotka, ki je poudaril, da nadzor mora ostati, dokler ne bo ustrezno deloval evropski azilni sistem. Na vprašanje, kako dolgo naj bi trajal, je odgovoril, da o tem ni mogoče govoriti v mesecih.
Trimesečnega podaljšanja nadzora sicer ni na dnevnem redu zasedanja. Razprava o tem vprašanju ni predvidena, vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bodo ministri o njem razpravljali ob robu zasedanja, so za STA pojasnili pri malteškem predsedstvu.
Slovenija naj bi po neuradnih informacijah nasprotovanje nadzoru na meji z Avstrijo izpostavila na zasedanju v okviru točke o varovanju zunanjih meja, ob robu zasedanja pa naj bi v neformalnih pogovorih poskušala zbrati zadostno podporo za zavrnitev predloga komisije.
Članice priporočilo komisije sprejemajo s kvalificirano večino, tako da ga je mogoče zavrniti, če je za to dovolj držav. Slovenija po neuradnih navedbah ni edina, ki podaljšanju nadzora nasprotuje.
Osrednja tema zasedanja je sicer evropska azilna reforma, ki vključuje sporen predlog za samodejno razporejanje beguncev med članicami v primeru hude krize. Vzhodne članice kvotam odločno nasprotujejo, južne države z največ prebežniki pa zahtevajo vsaj minimalno kvoto za vsako članico.
Pri tem vztraja tudi Nemčija, glavni evropski cilj prebežnikov. Nemški minister je danes znova poudaril, da ni mogoče govoriti o prožni solidarnosti, če neka država sploh ni pripravljena sodelovati pri razporejanju beguncev. Z denarjem se po njegovih besedah ni mogoče odkupiti.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos v razpravi o solidarnosti danes pričakuje preboj. "Upam, da bomo danes končno našli skupni jezik o solidarnosti. Čas je, da začnemo ta izraz tolmačiti enako. To je absolutno nujno," je poudaril.
Slovaški notranji minister Robert Kalinak, čigar država je EU predsedovala pred Malto, pa je prepričan, da bo mogoče nove ukrepe sprejeti med malteškim predsedstvom, tudi zato, ker je od Grkov in Italijanov slišal za nekatere nove ideje.
Slovenijo na zasedanju na Malti zastopa državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.
