V TI Slovenia so med drugim kritični do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), katere delovanje je po besedah Dorie nezadostno - na primer na področju zaščite žvižgačev in prijaviteljev. "Komisija res ne more storiti vsega za kakovostno zaščito žvižgačev in prijaviteljev, a bi morala sodelovati z drugimi institucijami," je dejal. Zaupanje javnosti v KPK od prevzema njenega vodenja s strani trenutnega vodstva pada, je danes ugotavljal Doria in ob tem ocenil, da je zaradi tega tudi manj prijav, na podlagi katerih bi lahko komisija kakovostno opravljala svoje delo.
Doria je danes opozoril, da mnoga poročila OECD, Greca, Sveta Evrope in Evropske komisije še vedno opozarjajo na področje korupcije v javnem sektorju v Sloveniji. "Pred kratkem smo doživeli eno največjih opozoril z javnim pismom OECD predsedniku republike glede nedelovanja protikorupcijske komisije, a na tem področju ni bilo narejenega nič. Imamo kup ugotovitev s strani preiskovalnih novinarjev o podkupovanju v zdravstvu, pri javnih naročilih. Mednarodne institucije to spremljajo in nas opozarjajo," je danes dejal Doria.
Kar se tiče zaščite žvižgačev, bi po besedah Dorie pričakovali, da bo KPK "sistematično sodelovala z drugimi institucijami, izvajala ukrepe na posameznih ministrstvih ter uradih, ustvarjala pozitivno kulturo v javnem sektorju". "Tega ni. To pogrešamo. Predsednik KPK več kot očitno ni kos svoji nalogi," je ocenil Doria in priznal, da TI Slovenia s komisijo zelo malo sodeluje, čeprav bi si želeli več skupnih preventivnih akcij.
Doria je poleg zaščite žvižgačev izpostavil še nekatere težave Slovenije, na primer z netransparentnim lobiranjem, in omenil predlagani nov protitobačni zakon. Kot je napovedal, bodo v TI Slovenia pozorno spremljali obravnavo tega zakona v DZ. Izkušnje iz drugih držav so namreč pokazale, da je tobačna industrija močno pritiskala na nacionalne parlamente ob prejemanju tovrstne zakonodaje. V TI Slovenia poslance pozivajo k spoštovanju zakonodaje in prijavljanju vseh lobističnih stikov.
Slovenija je po oceni TI Slovenia v zadnjem letu dosegla premalo napredka na področju preganjanja korupcije, sodni postopki pa so predolgi. Kot pravi Doria, so sicer napredki na področju delovanja policije in tožilstva oz. hitrosti njihovega delovanja. A postopki pred sodišči še vedno trajajo predolgo. Večletno delo sodišč pomeni, da take sodbe nimajo preventivnega učinka, da se take zadeve ne bi ponovile, pravi Doria.
"Trenutno smo v Sloveniji daleč od tistega, kar bi država morala storiti, da bi se uspešno zoperstavila korupciji," meni Doria. Ob tem je izpostavil primer domnevnega plačevanja podkupnin v UKC Ljubljana za preskakovanje čakalnih vrst. POP TV je namreč ravno v torek poročala, da je osumljeni posredovanja pri preskakovanju čakalnih vrst, Uroš Smiljič spet na svojem delovnem mestu v bolnišnici.
Kot je danes ocenil Doria, je korupcija v javnem sektorju v Sloveniji posledica slabega upravljanja. "Korupcija ne počiva, ob povečani gospodarski rasti pa se zadnja leta o korupciji manj govori. A kakovostnih sistemskih ukrepov za preprečevanje korupcije ni na voljo. Tudi tisto, kar je bilo sprejeto, pa ni še implementirano," je ocenil Doria.
Slovenija je letos napredovala za štiri mesta na lestvici zaznave korupcije organizacije Transparency international (TI). Na 31. mestu se je znašla skupaj s Katarjem, Tajvanom, Barbadosom in Bocvano, je danes izpostavil Doria.
