V bataljonu pod kanadskim poveljstvom, ki naj bi štel med 1000 in 1200 pripadnikov, bo sodelovalo do 50 pripadnikov Slovenske vojske v več rotacijah. Slovenija bo v bataljonu predvidoma sodelovala od maja ali junija do konca leta 2019.
Kot je na današnji seji odbora pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak, bodo glede na trenutne izračune stroški sodelovanja Slovenije v operaciji letos znašali 2,8 milijona evrov, prihodnje leto 4,6 milijona, za naprej pa je težko napovedati, ker se razmere lahko spremenijo.
"Rusija je prijateljska država in ta operacija ni samo nepotrebna, ampak tudi škodljiva," je v imenu ZL, ki je zahtevala sklic današnje seje, poudaril Kordiš.
Slovenija ima po njegovem pravico, da se izvzame iz katere koli Natove operacije, a tega v nasprotju z nekaterimi članicami Nata, kot so Češka, Slovaška in Madžarska, ni storila. Navedel je tudi finančni razlog za odpoved sodelovanja v operaciji, češ da vojska nima niti denarja za urjenje pilotov, ima pa ga za napotitev vojakov v Latvijo.
Državni sekretar Bizjak je zanikal Kordiševe navedbe, da Češka, Madžarska in Slovaška v operaciji ne bodo sodelovale ter da Nemčija nasprotuje operaciji. Članice Nata, ki niso vključene v to operacijo, sodelujejo v operaciji ob Črnem morju, je pojasnil.
"Gre za ukrep izrazito odvračalnega značaja, katerega namen ni poslabšati odnose z Rusijo," je še zatrdil Bizjak. Dodal je, da gre le za odziv na varnostne razmere na območju, zaradi katerih se najbolj ogrožene počutijo vzhodne članice zavezništva. Z njim sporočamo, da za vsako zaveznico stoji celotno zavezništvo, je dejal.
Tudi poslanci, ki so sodelovali v razpravi, se s Kordiševimi navedbami niso strinjali ter so poudarjali, da je Slovenija v Nato vstopila po volji državljanov.
"Gre za klasično provokacijo ZL, ki na ta način pridobiva politične točke," je bil kritičen Matej Tonin (NSi). Poudaril je, da je slovensko prisotnost v Baltiku treba postaviti v kontekst in omenil hipotetičen primer, da bi se tudi Slovenci počutili ogrožene, če bi Italija delovala podobno kot Rusija.
Marjan Dolinšek (SMC) je med drugim dejal, da gre za preventivo ter izključno obrambno-odvračalni značaj, zato primerno govoriti o ruskih grožnjah.
"Naša prisotnost v Baltiku ne pomeni, da smo v očeh Rusije zapisani slabše, pomeni le, da izpolnjujemo svoje zaveze v zavezništvu," pa je menil Matjaž Nemec (SD).
