Predlog novele zakona o nadzoru državne meje med drugim jasneje določa tehnična sredstva za nadzor meje, predvideva pa tudi odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja.
Kot je dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, s predlaganimi rešitvami želijo odpraviti podnormiranost trenutno veljavne ureditve, saj je s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob meji prišlo do posegov v ustavno pravico do zasebne lastnine. S predlogom zakona pa sedaj določajo upravičenost do nadomestila lastnikov zemljišč oziroma oseb, ki zemljišče uporabljajo.
Predlog novele zakona tudi jasneje ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio-video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so tudi nove tehnologije. Pri tem so, kot so tudi danes spomnil nekateri, na ministrstvu v preteklosti že pojasnili, da je sistem ANPR za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic na državni meji že nameščen, vendar se ni uporabljal.
V poslanskih skupinah koalicije, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi so zakonu napovedali podporo oziroma v SD, kot je dejala Bojana Muršič, "večinsko podporo". Tudi nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je dejal, da ga kljub pomislekom, ki še ostajajo, ob nekaterih popravkih velja podpreti.
V razpravi so izrazili podporo nadomestilom lastnikom zemljišč, kjer je bila postavljena ograja. Franc Trček (ZL) pa je ob tem imel pomislek glede višine nadomestila, saj da bo, če bi preračunali, posamezen lastnik dobil le za "gajbo piva". V letošnjem letu so sicer, kot je navedel Marko Ferluga (SMC), v ta namen sredstva ocenjena na 280.000 evrov, v prihodnjem letu pa 240.000.
Predlogu novele so nasprotovali v ZL, ker da gre za enega iz paketa predlaganih zakonov, ki posegajo v človekove pravice, med katerimi sta tudi predloga novele zakona o tujcih ter novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. "Paket predlogov ministrstva za notranje zadeve ni nič drugega kot zastraševanje, naraščajoča represija, masovni nadzor in posegi v človekove pravice," je poudaril Trček.
Gre za nujne in začasne ukrepe, ki jih moramo sprejeti iz varnostnega vidika, je po drugi strani ocenil Jernej Vrtovec (NSi) in dodal, da EU nima rešitve za preprečevanje masovnih migracij in dokler skupnih rešitev ne bo, bodo najbolj izpostavljene članice morale sprejemati parcialne ukrepe. O tem, kaj je ustavno in kaj neustavno, pa odloča ustavno sodišče.
Po besedah Ferluge gre za uporabo tehničnih sredstev na zunanji schengenski meji in ne v notranjosti države. Izrazil pa je tudi prepričanje, da so s sprejetimi dopolnili koalicije dosegli visoko stopnjo usklajenost s stališči informacijske pooblaščenke, predhodnim mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe in varuhinje človekovih pravic.
