Kot je na izredni seji odbora uvodoma izpostavil vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, v prid zvišanju minimalne plače govori več dejavnikov. "Ekonomski pogoji za dvig so praktično tu. Tri leta beležimo gospodarsko raste, celo eno večjih v EU, slovensko gospodarstvo se je izkazalo za konkurenčno in imamo enega največjih izvoznih presežkov v Evropi," je izpostavil.
Dodal je, da so presežki napačno razporejeni, pri tem je kot primer navedel, da je vlada v zadnjih dveh letih dvakrat znižala dohodnino najbolje plačanim, medtem ko humanitarne organizacije poročajo, da revščina narašča med zaposlenimi. Minimalna plača v Sloveniji znaša 561 evrov neto, v ZL pa se zavzemajo, da bi se za januarja z redno uskladitvijo zvišala na 645 evrov in septembra z izredno uskladitvijo na 700 evrov neto, je dejal.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je pojasnil, da se minimalna plača uskladi enkrat letno januarja po posvetovanju s socialnimi partnerji. Pojasnil je, da se pri njeni določitvi upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Ker so zadnji faktorji trenutno izrazito pozitivni, so pri izračunu tokrat upoštevali tudi te. Pri tem je spomnil, da je prav danes ministrica Anja Kopač Mrak predlagala 1,8-odstoten dvig minimalne plače.
Pobuda, da bi se minimalna plača zvišala na 855,20 evra bruto, medtem po Pogačarjevih besedah ne temelji na zakonskih določbah. Z dvigom, kakšnega je predlagala ministrica, se bo položaj zaposlenih izboljšal, hkrati pa se bo ohranilo razmerje med minimalno in povprečno plačo, je dodal.
Ministrica je sicer novico sporočila v četrtek prek socialnega omrežja in zapisala, da je o dvigu uspela prepričati kolege v vladi in koaliciji. Nad tem je presenečenje izrazila Erika Dekleva (SMC), ki je poudarila, da koalicija prepričevanja ni potrebovala, saj je dvig minimalne plače v interesu vseh. Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) pa je spomnila, da dvigu nasprotuje gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Gospodarstveniki sicer pa po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) načeloma nimajo težave s samim dvigom minimalne plače. "Logično, da si delodajalec želi motiviranega delavca," je poudaril in dodal, da je težava v tem, da delodajalci po drugi strani pričakujejo nekatere spodbude s strani države, kot so denimo olajšave pri davkih, a teh ne dobi. Zato tudi prihaja do pogovora o tem, da se gospodarstvo ne strinja z dvigom minimalne plače, je dejal.
Kopač Mrakova bo sicer po današnjem posvetovanju na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ob objavi v uradnem listu upoštevala odločitev o zvišanju minimalne plače na 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto. Do tega je bil kritičen Miha Kordiš (ZL), ki je dejal, da bo ta dvig večino prejemnikov minimalne plače še vedno pustil pod pragom revščine, ki je bila lani pri 617 evrih.
Na odboru je bila prisotna tudi generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić, ki je pojasnila, da je izračun praga revščine relativen koncept in ne bi smelo bilo nerealnih pričakovanj, da se minimalna plača zviša in revščine ne bo več.
V ZL so pripravili dva sklepa, in sicer, da obor DZ ministrstvu za delo nalaga, naj pri letošnjem usklajevanju minimalno plačo določi v višini 855,20 evra ter da odbor vlado poziva, naj pripravi noveli zakonov o minimalni plači in dohodnini tako, da bo z letošnjim januarjem minimalna plača znašala 700 evrov neto ter da se določi nov prag za upravičenost do davčnih olajšav. Oba je odbor zavrnil.
