Winterkorn je preiskovalcem dejal, da je preglednost eden ključnih poudarkov družbe, zato še vedno ne more razumeti, kako je lahko prišlo do škandala.
Zaslišanja parlamentarne komisije, ki preiskuje afero, so del prizadevanj za ugotovitev, kdaj je vodstvo družbe prvič izvedelo za goljufanje. Ameriški preiskovalci so vodstvo v minulih tednih obtožili, da so za sporno ravnanje izvedeli že julija 2015, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Te ugotovitve sovpadajo z izsledki nemških medijev, Winterkorn pa jih je med zaslišanjem zanikal.
Winterkorn je bil sicer znan kot pedanten perfekcionist, zaradi česar so mu nadeli vzdevek "gospod kakovost". V enem od intervjuju se je 69-letnik nekoč šaljivo pohvalil, da pozna vsak vijak v Volkswagnovih avtomobilih. Odstopil je kmalu po izbruhu škandala.
Afera "dieselgate" je izbruhnila septembra 2015, ko so v Volkswagnu priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov. Na Bruselj vse od tedaj letijo očitki, da ni ustrezno ukrepal proti največjemu nemškemu proizvajalcu vozil - za razliko od ZDA, kjer so oblasti ne le razkrile prevaro, temveč tudi dosegle 16,5-milijarde dolarjev (14,8 milijarde evrov) vredno poravnavo s Volkswagnom.
Afera je družbo pahnila v globoko krizo. Vrednost njene delnice se je po izbruhu škandala znižala za 50 odstotkov, družba pa je poslovno leto 2015 sklenila z rekordno izgubo v višini 1,6 milijarde evrov.
Volkswagen sicer ni razkril, kdo je neposredno odgovoren za goljufanje, se je pa vodstvo opravičilo zaradi nepravilnosti in napovedalo, da bodo teste izpušnih plinov v bodoče vedno dajali v izvajanje "zunanjim in neodvisnim" izvajalcem. Koncern poleg tega načrtuje investicije v bolj čiste motorje z notranjim izgorevanjem, s katerimi naj bi do leta 2022 opremili do sedem milijonov avtomobilov na leto.
