V zakonodajno-pravni službi so v danes objavljenem mnenju spomnili, da osrednja vsebina zakona uvaja podlago za sprejem odločitve v primeru nastopa resne ogroženosti javnega reda in notranje varnosti. S to podlago naj bi policija dobila pooblastilo, da za določeno obdobje na določenem območju tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v našo državo, ne dovoli vstopa, tujce, ki so vstopili nezakonito, pa napoti v državo, iz katere so vstopili. Ukrep bi veljal tudi za tujce, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.
V zakonodajno-pravni službi opozarjajo, da se ob predlagani rešitvi zastavljajo pomembni pravni pomisleki. Z ustavnopravnega vidika uvodoma opozarja na ustavnost in zakonitost in usklajenost pravnih aktov. Ustava namreč določa, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni predpisi v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti tudi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral DZ.
Tako zakonodajno-pravna služba DZ opozarja tudi na zahtevo po jasnosti in določnosti, ki ji predlagane določbe po njenem mnenju ne zadostijo. Načelo jasnosti in določnosti po njenih navedbah od zakonodajalca terja jasne, razumljive, nedvoumne in terminološko dosledne pravne norme, iz katerih je mogoče ugotoviti vsebino in namen, saj v nasprotnem primeru povzročijo pravno negotovost. Ta zahteva zakonodajalca še posebej zavezuje pri poseganju v človekove pravice in svoboščine, poudarja pravna služba.
Ob predlaganih rešitvah se po njeni oceni zastavlja tudi vprašanje razmerja med predlagano ureditvijo in situacijo, ki jo ureja 92. člen ustave, ter podvajanjem ali izključevanjem med predlaganim ukrepom in ukrepom iz tega člena ustave. Njegova vsebina govori o razglasitvi izrednega stanja, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države.
Ustava v 16. členu dopušča začasno razveljavitev in omejitev ustavnih pravic le v vojnem in izrednem stanju, in državo pri tem tudi omejuje. Pomemben vidik te omejitve je zahteva, da je takšna razveljavitev ali omejitev dopustna samo izjemoma, začasno, ob jasno opredeljenih in razglašenih okoliščinah, v strogo omejenem obsegu in nikoli kot redno pravilo, navaja pravna služba.
Pri tem pa tudi v vojnem ali izrednem stanju po njenih navedbah velja brezpogojna prepoved začasnega omejevanja ali razveljavljanja pravic. Ukrep, določen v predlogu novele zakona o tujcih, bi se po mnenju zakonodajne službe lahko izkazal kot hujši ukrep, kot ga določa 92. člen ustave.
Čeprav so nejasno opredeljene, okoliščine, ki jih za sprejem odločitve o uporabi ukrepa določa predlog zakona, nimajo narave izrednega stanja, opozarja služba. Zato se po njenem mnenju zastavlja temeljno vprašanje, ali je z njimi mogoče utemeljevati uporabo ukrepa, ki po svoji vsebini posega v pravila azilnega prava in temeljne človekove pravice celo koreniteje, kot to ustava dovoljuje v razmerah izrednega in vojnega stanja. Rešitev, po kateri naj bi se ukrep ne uporabil neposredno, ampak šele, ko bi odločitev o tem, sicer s kvalificirano absolutno večino, sprejel DZ, pa po mnenju zakonodajne službe ne more biti odločilna za presojo tega vprašanja.
Vsebina predlaganega ukrepa, način in podlage njegovega sprejema, zlasti pa njegove uporabe, nedvoumno predstavljajo elemente ravnanja države v posebnih okoliščinah. Zato se po mnenju pravne službe zastavlja tudi pomislek o umestitvi predlaganih določb v veljavno zakonsko besedilo.
Zakonodajno-pravna služba še opozarja, da predlog zakona predvideva tudi obsežen poseg v dva druga zakona, in sicer zakon o mednarodni zaščiti ter zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Po njeni oceni gre za neustrezen zakonodajni pristop, sporen z vidika 2. člena ustave. Spremembe in dopolnitve obeh zakonov bi bilo zato treba po navedbah službe za zakonodajo obravnavati v okviru ločenih novel, ne pa v okviru predloga novele zakona o tujcih oz. celo njegovih prehodnih določb.
O mnenju ZPS in nadaljnji usodi predloga novele zakona so na internem sestanku danes razpravljali v SMC, in sicer skupaj z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar ter predsednikom DZ in podpredsednikom stranke Milanom Brglezom. Predlog zakona bo nadaljeval zakonodajno pot, pričakovati pa je dopolnila, ki ga utegnejo precej spremeniti. O tem bo predvidoma v četrtek razpravljala koalicija, v SMC pa naj bi bili po neuradnih informacijah še vedno razdeljeni o tem, ali sprejeti zakon v obstoječi obliki ali ga uskladiti s pripombami ZPS in pravnih strokovnjakov.
Ministrica izjav po srečanju ni želela dati, Brglez pa je za STA dejal le, da je po sestanku ostal brez besed.
Koaliciji se z iskanjem rešitve mudi, saj bo pristojni odbor DZ predlog obravnaval v petek, DZ pa na seji, ki se bo začela v ponedeljek. Zakon je sicer precej kritiziran, opozorila so prišla tudi od Sveta Evrope. Premier Miro Cerar pa je v torek ponovil razloge za to, da je vlada tak zakon poslala v DZ.
