Evropska komisija kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da ne bi nadaljevala načrtov za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, so sporočili iz Bruslja. Komisija je izjavo posredovala po sestanku posebnega odbora za kmetijstvo, ki je danes v Bruslju pripravil zasedanje kmetijskih ministrov prihodnji ponedeljek. V odboru sodelujejo strokovnjaki članic in predstavniki komisije.
V izjavi piše, da je komisija na današnjem sestanku članicam opisala ozadje in pravno podlago za svojo namero, da hrvaškim proizvajalcem dodeli omejeno izjemo, ob opredelitvi jasnih pravil za omejitev uporabe imena sorte grozdja teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.
"To ne spreminja ekskluzivne pravice slovenskih proizvajalcev do uporabe imena teran na oznakah za vino za opis zaščitene označbe porekla teran," je komisija pojasnila v pisni izjavi.
Vino teran naj bi bilo torej še naprej zaščiteno le v Sloveniji, Hrvaška pa bi lahko uporabljala ime sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra. Kot so že decembra pojasnili viri pri komisiji, bi moralo v tem primeru teran pisati z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra in oboje bi moralo biti na istem vidnem polju.
V komisiji so ob tem v današnji pisni izjavi še izpostavili, da se z načrtovanim ukrepanjem dejansko odzivajo na vlogo Hrvaške za odobritev omejene uporabe imena sorte grozdja teran pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, in to pod strogimi pogoji.
Ta vloga je bila po navedbah komisije podana pred pristopom Hrvaške k EU. S svojimi dejanji komisija potrjuje pravice hrvaških proizvajalcev in želi končati trenutno pravno negotovost. Komisija tako deluje v skladu z obveznostmi iz pogodbe, po kateri mora ukrepati.
Ob tem komisija v izjavi še izpostavlja stališče, da ni razloga, da bi primer terana obravnavali drugače od drugih primerov, ko je v eni članici zaščitena označba porekla, v drugi članici ali tretji državi pa se pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla uporablja homonim, ki označuje sorto grozdja.
Trenutno je 53 takšnih izjem, od katerih ima koristi večina vinogradniških članic unije, tudi Slovenija. Podobna izjema velja za Slovenijo po navedbah komisije v primeru francoskega burgundca in nemške frankinje.
Slovenija je po navedbah virov pri Svetu EU med drugim izpostavila, da bi bila dodelitev načrtovane izjeme Hrvaški pomemben presedan in enostransko ukrepanje, kar pa da so v komisiji zavrnili.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. "Menimo, da če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo s strani Hrvaške, kar se tiče terana," je poudarila v izjavi za novinarje v Ljubljani.
Slovenija je po navedbah virov danes zahtevala tudi razpravo o vprašanjih v povezavi s teranom pod točko razno na zasedanju kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek, a za zdaj ni znano, ali bo to vprašanje res uvrščeno na dnevni red.
Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji glede etiketiranja dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja.
Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Strniša je poudarila, da so možnosti za zavrnitev odvisne od tega, kako bodo korektnost postopka in tolmačenje pooblastila komisije ocenile druge države članice, ter ali bodo v tem, tako kot Slovenija, videle nevaren presedan.
Po njenih besedah so z dogajanjem na tem področju sicer v preteklih mesecih seznanili številne kmetijske ministre in pri vseh naleteli na "razumevanje naših stališč in dvome, ali je takšno ravnanje komisije ustrezno". "Še vedno pa nas izkušnje učijo, da se pri takšnih odprtih vprašanjih med dvema državama ministri običajno težko postavijo na eno ali drugo stran," je dejala Strniša.
Erjavec pa je izrazil stališče, da bo treba uporabiti pravna sredstva, ki so na voljo. "To je povsem legitimen način," je odgovoril minister na vprašanje, ali vidi še kakšno drugo možnost za rešitev tega spora razen tožbe Slovenije proti Evropski komisiji. Na dodatno vprašanje, katera pravna sredstva naj bi uporabila Slovenija, je odgovoril: "To je tožba na sodišču."
Ob tem je ponovil, da je precej nenavadno, da predlaga Evropska komisija v tej zadevi delegirani akt, saj se ta po njegovih besedah ponavadi predlaga za zelo enostavne, administrativne zadeve, ne pa za tako občutljive politične zadeve.
