Nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja je bilo treba pripraviti zaradi sprememb v sistemu poklicnega zavarovanja, ki jih je prinesla novela pokojninskega zakona z začetkom veljave v letu 2016. Določila je zvišanje minimalne poklicne pokojnine in vzpostavila solidarnostne rezerve, ki bodo zagotavljale dodatna sredstva za zavarovance s premalo sredstev na osebnem računu za poklicno pokojnino.
Pokojninski načrt, ki se je začel uporabljati z letošnjim letom, je prispevno stopnjo za delodajalce za dve leti znižal z 9,25 odstotka na osem odstotkov. Načrt so pripravili v Kadu kot upravljavcu sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, potrdila pa ga je ministrica Kopač Mrakova.
Po izračunih Kada bo od približno 45.000 zavarovancev v naslednjih desetih letih približno 600 zavarovancev imelo minimalni primanjkljaj, medtem ko bodo ostali imeli presežek.
Približno tretjina od 45.000 zavarovancev v poklicnem zavarovanju je iz javnega sektorja, ostali pa so iz zasebnega.
Znižana prispevna stopnja bo po oceni sindikatov ogrozila poklicno upokojevanje
Znižana prispevna stopnja bo po oceni sindikatov ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, medtem ko bo v prihodnjih desetih letih premalo sredstev za 50 do 80 zavarovancev, menijo.
Če bi ostala 9,25-odstotna prispevna stopnja, bi primanjkljaj v prihodnjih desetih letih po njihovih izračunih znašal 2,2 milijona evrov.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa jim odgovarjajo, da z enotno prispevno stopnjo ni mogoče zagotoviti enakomerne pokritosti pravic vseh zavarovancev. Pričakovani presežki so v prihodnje po njihovih navedbah ocenjeni na več sto milijonov evrov. Največji presežki so pri zavarovancih, ki hkrati izpolnijo pogoje za poklicno in starostno pokojnino.
Dolgoročno vzdržnost poklicnega zavarovanja je po mnenju ministrstva mogoče ob enotni prispevni stopnji zagotoviti le z zadostnim zneskom solidarnostnih rezerv, za kar pa je potrebno določeno število let.
Za sindikate je sporna tudi višja upravljavska provizija
Sindikati nasprotujejo tudi višji upravljavski proviziji Kada, ki jo prinaša novi pokojninski načrt. Opozarjajo na dogovor pri prej veljavnem pokojninskem načrtu, da se začne upravljavska provizija postopoma nižati, ko sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja doseže vrednost 700 milijonov evrov.
Toda po novem pokojninskem načrtu se bo upravljavska provizija znižala šele, ko bo vrednost sredstev sklada znašala 750 milijonov evrov, so ogorčeni v sindikalni vrstah.
Čista vrednost sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po podatkih ministrstva znaša 660 milijonov evrov, upravljavska provizija 6,5 milijona evrov, vstopni in izstopni stroški pa 1,3 milijona evrov.
Kad bo moral znižati upravljavsko provizijo, če se bo pokazalo, da je previsoka, so zagotovili na ministrstvu.
Na računih 95 odstotkov zavarovancev presežek
Ministrstvo in Gospodarska zbornica Slovenije izpostavljata, da ima kar 95 odstotkov vključenih v poklicno zavarovanje na svojih individualnih računih presežek. Pri tistih, ki ob poklicni upokojitvi ne bodo imeli dovolj sredstev na individualnem računu, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv, so povzeli rešitev iz novele pokojninskega zakona.
Najnovejši pokojninski načrt po navedbah ministrstva sledi mnenju odbora sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja, da bi bilo smiselno prispevno stopnjo, upravljavsko provizijo in višino solidarnostnih rezerv določiti za dveletno obdobje. Tedaj bodo znova preučili stanje, Kad pa bo v primeru potrebe po prilagoditvah spremenil prispevno stopnjo.
V zbornici nadalje želijo, da se prenova sistema poklicnega zavarovanja nadaljuje tudi z oblikovanjem novih meril in kriterijev za vključitev v sistem poklicnega zavarovanja in posledično s prevetritvijo registra težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.
"V zadnjih dveh desetletjih so nove tehnologije in spremembe pri organizaciji dela prinesle toliko sprememb, da marsikatero delovno mesto, ki je v registru, ne sodi več v kategorijo posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mest," je za STA poudarila izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.
Po napovedi ministrstva bodo nova merila in kriteriji za poklicno zavarovanje pripravljeni v letošnjem letu.
Poklicno zavarovanje pomeni zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, ki opravljajo bodisi težka in zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, denimo policisti, vojaki, gasilci, železničarji, rudarji in piloti.
Gre za delovna mesta, ki so imela v preteklosti pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem oz. do beneficirane delovne dobe. Z letom 2001 jo je nadomestilo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Poklicno zavarovanje se izvaja v okviru sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga upravlja Kad. Vanj je bilo septembra lani vključenih 45.975 zavarovancev, med katerimi jih je 18.790 imelo sredstva v zadržanju.
Poklicno pokojnino je septembra lani prejemala 201 oseba, povprečna višina poklicne pokojnine pa je bila 1674 evrov. Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti iz sklada pa je do zdaj izkoristilo 4117 ljudi.
