Na konferenci bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP govorili predvsem o varnostnih zagotovilih za združeni Ciper. Trajala naj bi nekaj dni.
Pripravili so jo po treh dneh novega kroga intenzivnih pogajanj med ciprskim predsednikom Nicosom Anastasiadesom in vodjo ciprskih Turkov Mustafo Akincijem pod okriljem ZN, katerih cilj je oblikovanje federalne države na od leta 1974 razdeljenem otoku.
Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo, ki so garanti varnosti na Cipru, na konferenci predstavljajo zunanji ministri Nikos Kocias, Mevlüt Cavusoglu in Boris Johnson.
Konference, ki poteka na evropskem sedežu ZN v Ženevi, se kot predstavnika EU udeležujeta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini, saj je mednarodno priznana Republika Ciper članica EU. Juncker je ob prihodu ocenil, da gre za zadnjo priložnost za normalno dosego rešitve za razdeljeni otok.
Posebni odposlanec ZN Espen Barth Eide, ki je sodeloval na pogovorih v minulih dneh, je konferenco že označil za zgodovinski dogodek in priložnost. Meni, da je dogovor blizu.
Ciper je razdeljen od leta 1974. Takrat so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov, ki ga je podpirala vojaška hunta v Atenah, vdrle na severni del otoka. Tam so kasneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki pa jo priznava samo Turčija.
V skladu s sporazumom iz leta 1959 so Grčija, Turčija in Velika Britanija garanti varnosti na Cipru in imajo pravico posredovati za zaščito ozemeljske celovitosti otoka, kar je Ankara izkoristila pri upravičevanju omenjenega vdora leta 1974.
Dogovor o združitvi Cipra bo po navedbah AFP verjetno pomembno spremenil ta sporazum ali ga celo odpravil. Grčija meni, da je sporazum o garantih varnosti zastarel, od njega je pripravljena odstopiti tudi Velika Britanija, Turčija pa vztraja, da je treba sistem v neki obliki ohraniti. To je danes po navedbah iz njegovega urada na konferenci, ki poteka za zaprtimi vrati, dejal Cavusoglu.
London, ki ima na Cipru vojaška oporišča na britanskem ozemlju, je izrazil pripravljenost, da se odpove skoraj polovici svojega ozemlja.
Najbolj sporno vprašanje pa ostaja okoli 30.000 turških vojakov na otoku. Anastasiades želi, da zapustijo otok, Akinci pa je odločen glede ohranitve njihove navzočnosti. Sile ZN sicer nadzirajo tamponsko območje med stranema.
V pomembnem koraku sta si Anastasiades in Akinci v sredo izmenjala predloga zemljevidov o izmenjavi ozemelj oziroma videnju poteka meje med entitetama v bodočem federativno urejenem združenem Cipru. Ciprski Turki so načeloma pristali, da bodo vrnili del ozemlja, tako da bi njihova entiteta obsegala največ 29,2 odstotka ozemlja otoka, so povedali v Nikoziji.
