Kot je v izjavi medijem po prvem delu posvetovanj dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko, bodo s predlaganima kandidatoma, Jakličem in Erbežnikom, v SDS vztrajali. Prepričani so, da bosta glede na številna merila sprejemljiva tudi za druge akterje v postopku odločanja.
Tudi v NSi pričakujejo, da bo predavatelja prava in etike na univerzi na Harvardu Jakliča Pahor podprl. Kot je poudaril vodja NSi Matej Tonin, so v poslanski skupini izbrali še tri druge kandidate in če bo predsednik republike predlagal katere od teh - imen ni razkril - lahko računa na njihovo podporo.
Tonin je poudaril, da vsi kandidati izpolnjujejo strokovne in etično-moralne pogoje. Ker pa je po oceni NSi ustavno sodišče ena ključnih institucij v državi, se jim po besedah Tonina zdi nujno, da je njegova sestava svetovnonazorsko uravnotežena. Tako bi se povečala kredibilnosti in zaupanje v delo ustavnega sodišča, je še dejal.
V NSi so sicer po njegovih trditvah pripravili tudi nabor kandidatov, ki so po njihovem mnenju neprimerni za funkcijo ustavnega sodnika in bi se pri glasovanji o njih vzdržali ali pa bi glasovali proti.
Svoje kandidate so poleg poslancev SDS in NSi sicer izbrali tudi v ZL. A štiri imena, dva moška in dve ženski, vsaj do prihodnjega tedna ostajajo neznanka. "V tej fazi jih še ne bi razkrival," je po posvetu s Pahorjem dejal vodja poslanske skupine Luka Mesec. Poudaril je še, da si ZL želi prispevati k izbiri kandidatov, ki bodo pripomogli k dobremu delovanju ustavnega sodišča.
V prvem delu so sicer na posvetovanje k Pahorju poleg vodje SDS prišli še vodja največje poslanske skupine, SMC Simona Kustec Lipicer, vodja DeSUS Franc Jurša in vodja SD Matjaž Han. V teh poslanskih skupinah sicer menijo, da prijavljeni kandidati ustrezajo kriterijem za ustavne sodnike, o podpori kateremu od njih pa se še niso izrekli.
Kustec Lipicerjeva je poudarila, da postopka izbire ne želijo obremenjevati s konkretnimi imeni, ampak želijo skozi proces usklajevanja priti do kandidatov, ki bodo imeli najširšo možno politično podporo. Tudi v SD se o konkretnih imenih niso opredeljevali, so pa izpostavili nekdanjega člana SD Rada Bohinca, za katerega menijo, da bi lahko brez težav opravljal funkcijo ustavnega sodnika.
Na posvet k Pahorju je prišel tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. Povedal je, da sta s predsednikom republike razpravljala bolj o merilih, ki so pomembna za izbor ustavnega sodnika, predvsem o izgrajeni karieri, ki naj bi obsegala tudi prakso v sojenju. Prepričan je namreč, da se na položaj ustavnega sodnika prijavljajo premladi ljudje.
Poleg prijavljenih kandidatov bi tako na seznamu raje videli še kakšna druga imena. Ob tem je predlagal "kakšnega Slovenca, ki deluje v evropskih in drugih institucijah in ima izkušnje tudi iz evropskega prava" ali nekoga z izkušnjami z gospodarskega področja.
Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli pa sta bila ob odhodu iz predsedniške palače redkobesedna, izjav o vsebini posvetovanja nista dajala.
Po zakonu lahko predsednik republike predlaga kandidate za ustavnega sodnika na podlagi predlogov iz poziva, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
Potem ko bo predsednik republike sprejel odločitve o predlogih kandidatov za ustavne sodnike in pred glasovanjem v državnem zboru, je predvidena ločena javna predstavitev štirih predlaganih kandidatov.
