Povsem nenavadno je, da bi bili ameriški obveščevalci v vojni z novoizvoljenim predsednikom ZDA, kot se dogaja zdaj, saj se bo moral Trump na položaju predsednika zanašati na njihove točne informacije, na podlagi katerih bo sprejemal politične odločitve. Predvsem tiste, ki zadevajo zunanjo politiko.
Trumpovi kritiki mu težave privoščijo in mu privoščljivo svetujejo, da se ne bi smel tako javno bosti z vohuni, ki se mu lahko maščujejo. Čeprav gre pri tem za demokrate, ki se večinoma strinjajo s Trumpovim stališčem, da so obveščevalci napačno ocenili, da ima Irak orožje za množično uničevanje, kar je bil razlog za napad na to državo.
Trumpu je sicer uspelo nekaj, kar ni uspelo niti teroristom Al Kaide 11. septembra 2001. Razdeljeno in med seboj ljubosumno obveščevalno skupnost ZDA, ki jo tvori skupaj 17 vladnih agencij, je poenotil. Družno so sestavili poročilo, ki pravi, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal vdore v računalniške sisteme obeh strank v ZDA, vendar predal WikiLeaksu le nerodne informacije o Clintonovi.
Trump je uvodoma zavrnil trditve z besedami, da gre za iste ljudi, ki so trdili, da ima Irak orožje za množično uničevanje, konec preteklega tedna, ko so mu prinesli zaupno poročilo v njegovo stolpnico na Manhattnu, pa je bil tiho oziroma poln hvale na račun obveščevalcev. Nato je CNN poročal o tem, da imajo Rusi kočljive informacije o Trumpu, Buzzfeed pa objavil zgodbo o prostitutkah v Moskvi, uriniranju in podobnih nečednostih.
Poročalo se je tudi o povezavah med Rusi in Trumpovo kampanjo pred volitvami. Trump se je odzval silovito, na Twitterju vse zavrnil kot laži, lov na čarovnice, linč, vreden nacistične Nemčije, in pozabil na spoštovanje do obveščevalcev. Jezo je stresel na vse medije, ki so o tem poročali, na čelu s CNN, ki je bil prvi in novinarju televizije na novinarski konferenci ni dovolil zastaviti vprašanja.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v sredo potem dejal, da je velika napaka, če nekdo dvomi v motivacijo obveščevalnih domoljubov, ki sicer nimajo vedno prav, vendar pa je postavljanje motivacije za njihovo delo pod vprašaj nekaj čisto drugega.
Ameriški predsedniki in njihovi vohuni so bili skozi zgodovino pogosto sprti, vendar pa se umazano perilo še nikoli doslej ni tako javno pralo, kot se sedaj. John Kennedy je bil jezen na Cio zaradi Kube, George Bush mlajši je agenciji naprtil odgovornost za napačne informacije o Iraku, vendar je to potekalo preko "dobro obveščenih virov" v medijih.
Trump je v sredo povedal, da bo to velik madež na časti in slovesu obveščevalne skupnosti, če je res spravila umazane lažnive informacije o njem v javnost. Zatrdil je, da mu obveščevalci v predanem poročilu niso omenjali prostitutk in lulanja po hotelski postelji v Moskvi, kar je kasneje potrdila tudi televizija NBC na podlagi svojih obveščevalnih virov.
V tej zmešnjavi se ne ve, kdo pije in kdo plača, nobenega dvoma pa ni, da je v Moskvi veselo, ko se Američani kuhajo v lastni omaki. Trump je v sredo stežka izdavil, da verjame, da so Rusi vlamljali v računalnike. Temu se je doslej upiral iz razumljivega razloga, saj se zastavljajo vprašanja o legitimnosti njegove izvolitve. Hkrati je sicer krivdo za "posilstvo" naprtil žrtvi zaradi "prekratkega krila". Dejal je, da so krivi demokrati, ker sistema niso zavarovali in takoj dodal, da vdirajo tudi drugi, na primer Kitajci.
Trump bo 20. januarja prevzel oblast in v obveščevalne agencije bo zapihal nov veter z novimi šefi. Od njega bo tudi odvisno, koliko proračunskega denarja bo kdo dobil in Trump ima dolg spomin. Obenem pa se obveščevalnih agencij oziroma njihovih uslužbencev ne bo dalo nikoli povsem ukrotiti in v prihodnje se verjetno obeta še kakšen škandalček.
Malce nerodno bo tudi kasnejše sodelovanje. Kako se bo na primer Trump pri utemeljevanju odločitve za politični ukrep ali celo napad na koga skliceval na obveščevalne podatke, ki jih trenutno daje v nič. Glede na njegov dosedanji pristop sicer to ne bo težko. Povedal bo pač, da jim po novem zaupa, ker so se spremenili.
