Registrskih računov, na katerih so državljani hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, od 1. januarja uradno ni več. Tisti, ki so želeli vrednostne papirje obdržati, so morali pri borznoposredniški družbi ali banki odpreti trgovalni račun. Če jih niso želi obdržati, so se lahko delnicam odpovedali, za primer, da ne storijo ničesar, pa je predviden prenos na t.i. sodni depozit.
Po predlogu novele zakona bo KDD te opuščene račune prenesla na Kapitalsko družbo (Kad). Takšnih računov je še 109.000, je povedal Tilen Božič s finančnega ministrstva.
S prenosom na Kad se želi zagotoviti, da bodo koristi iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki bodo opuščeni, razdeljene med vsem državljani, je pojasnil. Kad je bil po njegovih besedah izbran, ker se mora v skladu z zakonom preoblikovati v rezervni demografski sklad.
Kad naj bi postal tudi imetnik tistega premoženja, ki ga imetniki ne bodo želeli imeti po petih letih ležanja na sodnem depozitu. Novela tako med drugim ureja tudi postopke za primere, če bi Kad s tem v kateri od družb presegel prevzemni prag.
Da bi se zagotovil čim bolj učinkovit prenos, je odbor na predlog koalicije podprl dopolnilo, da nad postopkom za sodni depozit lahko bdi samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik. Hkrati je na 30 dni podaljšal rok, v katerem lahko imetniki pred pravnomočnostjo sklepa o depozitu nematerializirane vrednostne papirje prenesejo na svoj račun.
Ministrstvo za finance pričakuje, da bo predlog novele, ki je bil v parlament poslan po skrajšanem postopku, sprejet do začetka februarja, novela pa bi po predlogu koalicije začela veljati dan po objavi v uradnem listu. KDD je namreč zavezana, da svoj poravnalni sistem vključi v enotno evropsko poravnalno platformo oz. sistem Target2-Securites, pristop vanj pa je predviden za 6. februar.
