c S

Zakonska predloga NSi za krepitev pregona bančnega kriminala po mnenju odbora neprimerna za nadaljnjo obravnavo

11.01.2017 08:26 Ljubljana, 10. januarja (STA) - Odbor za pravosodje je na današnji seji sklenil državnemu zboru predlagati, da dopolnitve zakona o sodiščih in novela zakona o državnem pravobranilstvu niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Zakonska predloga so pripravili v NSi, ker ocenjujejo, da je treba okrepiti pregon bančne kriminalitete. Vlada jima nasprotuje.

Predlog dopolnitev zakona o sodiščih predvideva uvedbo posebnih, specializiranih oddelkov za bančno kriminaliteto pri okrožnih sodiščih, v katere bi razporedili sodnike, ki so najbolj usposobljeni za obravnavo bančne kriminalitete.

Predlog novele zakona o državnem tožilstvu pa predvideva povišanje minimalnega števila tožilcev na Specializiranem državnem tožilstvu z 10 na 20. Predvideva tudi ustanovitev posebnega oddelka za pregon bančnega kriminala pri omenjenem tožilstvu.

Jernej Vrtovec (NSi) je potrebo za prejem predlaganih sprememb utemeljil z oceno, da pregon kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete poteka prepočasi. Vzpostavitev posebnih oddelkov na sodiščih in tožilstvu bi po njegovem predstavljala "hitro in učinkovito rešitev", saj bi se lahko tovrstni oddelki osredotočili izključno na primere bančnega kriminala.

"Če DZ želi, da tisti, ki so z bagri kopali bančno luknjo, kazensko in odškodninsko odgovarjajo", potem je oba predlagana zakon treba sprejeti, je menil.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Darka Stareta vlada namen obeh zakonov podpira, a opozarja, da pot, kako okrepiti pregon bančnega kriminala, ni primerna. Kot je dejal, specializirana sodišča, ki so bila ustanovljena prav za sojenje v najtežjih zadevah, že obstajajo, prav tako na Specializiranem državnem tožilstvu že obstaja posebna skupina tožilcev, ki se ukvarja s preiskavo bančnega kriminala. "Rešitev ni v novem oddelku, ampak kakovostni uporabi obstoječih kapacitet," je dejal.

Eva Irgl (SDS) je napovedala podporo obema zakonskim predlogoma, saj da v stranki že ves čas opozarjajo, da se moramo začeti resno ukvarjati s pregonom bančnega kriminala. "Danes imamo samo dva primera obsodbe zaradi bančne kriminalitete in še ta dva nista pravnomočna. To je realno stanje, v katerega bi morali zarezati, a tega ne naredimo," je menila.

Alenka Bratušek iz Zavezništva (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je opozorila, da je od nastanka bančne luknje poteklo 12 let, kljub temu pa krivci še niso odgovarjali. "To je neodgovorno. Če nismo v 12 letih sposobni teh zadev pripeljati vsaj pred sodišče, potem naredimo križ in recimo, da tega ni," je dejala in se zavzela za podporo zakonoma. Na očitke iz SMC, da sta zakona populizem, pa je odgovorila: "Kaj je pa vaš 2. januar drugega kot populizem?"

"Predlagana ustanovitev specializiranih oddelkov za bančno kriminaliteto na sodiščih je popolnoma zgrešena. O čem bodo odločali specializirani oddelki sodišč z vrhunskimi sodniki, če pa nimamo pravnomočnih obtožnic," je menil Dušan Verbič (SMC). Jasna Murgel (SMC) pa je predlogoma očitala, da sta premalo dodelana.

V NSi so na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe k obema zakonoma podali nekaj dopolnil, o katerih pa odbor ni glasoval, saj je prej glasoval o predlogu, da zakona nista primerna za nadaljnjo obravnavo in mu tudi pritrdil.