Kot so po srečanju s predstavniki ministrstva na svoji spletni strani zapisali v Združenju občin Slovenije (ZOS), se z novelo bolj jasno določa tudi, da občinske finance delijo usodo javnofinančnega stanja države, saj se pri postopku določitve povprečnine upoštevajo makroekonomske javnofinančne okoliščine blagajn javnega financiranja.
Spreminjajo se uteži v enačbi za izračun primerne porabe, pri čemer se daje večji poudarek demografskim gibanjem, saj najmlajši in najstarejši prebivalci v primerjavi z ostalo populacijo predstavljajo sorazmerno večji strošek za občine.
Kot izhaja iz predloga novele zakona, ki ga objavljajo na spletni strani združenja, je predlagana odprava inflacije kot korektiva pri izračunu primerne porabe občin, saj je bila t. i. "indeksacija" postopno že odpravljena iz vseh predpisov, ki zadevajo odhodke blagajn javnega financiranja. S predlagano spremembo pa se zmanjšuje izračunana višina povprečnine, posredno pa pritisk na javno porabo.
Prav tako se spreminja določbe o sofinanciranju občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Za vsako proračunsko leto bi se tem občinam zagotovilo sredstva v višini 0,145 skupne primerne porabe občin. Obenem pa bi iz zakona izpustil določbe o sofinanciranju občin z romskim prebivalstvom, saj so posebne pravice Romov določene v področni zakonodaji in sektorskih politikah.
S spremembo določbe o sofinanciranju skupnih občinskih uprav pa želi ministrstvo povečati število skupnih občinskih uprav z večjim številom vključenih občin in opravljanjem večjega števila nalog. Zato se dviguje prag za sofinanciranje z dosedanjih dveh na najmanj tri občine. Tiste, ki združujejo le dve občini, dve leti po sprejetju sprememb zakona ne bodo več upravičene do sofinanciranja. Pri ostalih bo višina dodatnih državnih sredstev, ki ji bodo pripadle, odvisna od števila vključenih občin; večje kot je, višja bodo sredstva.
Združenje občin Slovenije (ZOS) je, kot so zapisali po srečanju s predstavniki ministrstva, slednje pozvalo k pripravi izračunov primerne porabe po spremenjeni formuli ter učinkov spremenjenega sistema sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Po zagotovilih vodje službe za lokalno samoupravo Romana Lavtarja, naj bi bila odstopanja glede na sedanje okvire približno dva odstotka navzgor oziroma navzdol, so povzeli v ZOS.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je izrazil prepričanje, da sprememba formule primerne porabe ne bo rešila težav, ki nastajajo zaradi premajhne povprečnine. Tudi težnja, da bi močnejše občine pridobile več sredstev, ne bo rešila problemov, saj se razvojne razlike med regijami povečujejo, je dejal.
Prav tako bo po njegovem mnenju predlagan način sofinanciranja skupnih občinskih uprav deloval destimulativno. Si pa želi, da bi v zakonu predvideli bolj pragmatične rešitve glede porabe sredstev za sofinanciranje investicij in zadolževanja.
Tudi drugi udeleženci sestanka so poudarili, da se sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav spreminja na neustrezen način, da je potrebno upoštevati tudi geografske dejavnike, bolj pomembno kot število občin v skupni občinski upravi pa je število nalog, ki jih ta opravlja, ali pa število prebivalcev, je razvidno iz objavljenega poročila ZOS.
Jožka Hegler iz Mestne občine Ljubljana (MOL) je pozvala, naj se, če se zakon spreminja, uravnoteži financiranje z nalogami, ki jih občine imajo. Pozvala je h bolj koreniti spremembi formule, po njenem mnenju bi bilo pri cestah bolj primerno upoštevati izračun glede na površino cest in ne na dolžino. Predlagajo tudi drugačno štetje prebivalcev občin (začasno prijavljenih, ki so v občini prijavljeni več kot eno leto).
