Kot je ob robu novoletnega sprejema za novinarje, ki ga je pripravilo vrhovno državno tožilstvo, dejal Šketa, se je na razpis za generalnega državnega tožilca prijavil, ker želi dati državnemu tožilstvu zagon in vizijo za prihodnost ter izboljšati kakovost njegovega dela.
Kot "prioriteto vseh prioritet" poudarja pregon gospodarskega kriminala. Da bi lahko pregon slednjega potekal čim bolj učinkovito, se bo zavzemal za primerno izobraževanje tožilcev in njihovo specializacijo.
Na vprašanje, kaj narediti, da bo pregon bančnega kriminala dobil epilog tudi na sodišču, odgovarja, da razume pričakovanja javnosti glede tega, zato slednje izpostavlja kot prioriteto delovanja tožilstva. Zavzema si tudi za prevetritev kataloga kaznivih dejanj, ki jih obravnava Specializirano državno tožilstvo.
Predlog, po katerem bi lahko v predkazenskem postopku z javnostjo komunicirali le tožilci, ne pa tudi policija, vidi prvenstveno kot stvar zakonodajalca. "Ne vidim pa nobenih zadržkov, da ne bi javnosti o posameznih zadevah, seveda ob soglasju tožilca, obveščala tudi policija," je dejal Šketa, ki sicer trenutno vodi mariborsko okrožno državno tožilstvo.
Renier pa je ob robu sprejema novinarjem dejal, da se je na razpis prijavil na podlagi svojega dosedanjega dela in dobrih praks, ki jih je vpeljal kot vodja okrožnega državnega tožilstva v Krškem.
Sam si želi, da bi bilo tožilstvo v prihodnje nekoliko bolj odprto za javnost, da bi bilo bolj fleksibilno in da bi okrepilo sodelovanje z policijo.
Želi si, da bi si tožilci izborili vodilno vlogo v predkazenskem postopku, kot tudi da bi določali prioritete, kaj se bo odkrivalo in preganjalo. "Danes smo namreč pri tem nekoliko potisnjeni na stran, saj je to predvsem v rokah policije," je dejal.
Tudi on se zavzema za še boljši pregon najtežjih kaznivih dejanj s področja gospodarstva, med drugim tudi bančne kriminalitete, a hkrati poudarja, da vsaka stvar zahteva svoj čas. "Tudi v drugih državah zadeve ne gredo tako hitro, kot se morda pri nas ustvarja vtis. Gre namreč za enormno obdelavo podatkov, ki jih je treba povezati skupaj. Tu ni bližnjic," je opozoril.
Prepričan je, da imajo na tožilstvu dober nabor tožilcev za pregon gospodarskega kriminala, a hkrati izpostavlja, da gre za specifično področje. "V tujini se tega na primer lotevajo s posebnimi programi in pomočniki, ki omogočajo, da se tožilci prebijejo skozi enormne količine podatkov. Pri nas tega ni. Naši tožilci se bolj kot ne sami prebijajo skozi zadeve," opozarja.
Poudarja tudi, da si ne želi, da bi tožilci postopke obravnav posameznih zadev skrajšali zgolj zato, ker bi bilo tako všeč javnosti. Če zadeve niso pripravljene kakovostno, dobimo na koncu slab rezultat, je opozoril.
Postopek imenovanja novega generalnega državnega tožilca vodi državnotožilski svet, ki za dokončno odločitev o tem, koga bo DZ predlagal v imenovanje, čaka še mnenje vlade. Slednjega naj bi za vlado pripravil pravosodni minister Goran Klemenčič, ki se je v ponedeljek sestal z obema kandidatoma, a podrobnosti pogovora niso znane.
