Voditelja, ki sta med najglasnejšimi zagovorniki dogovora, sta v palačo ZN v Ženevi prispela nekaj pred 9. uro, nato pa sta za pogajalsko mizo sedla brez rokovanja.
Tretji krog pogovorov naj bi trajal tri dni, po koncu pa naj bi Anastasiades in Akinci predstavila predlog zemljevida z notranjimi mejami med entitetama v bodočem federativno urejenem združenem Cipru. Če bo šlo vse po načrtih, se jima bodo v četrtek pridružili še voditelji Velike Britanije, Turčije in Grčije, ki so poroki pogajanj.
O razdelitvi ozemlja sta sicer strani razpravljali že na prvih dveh krogih pogajanj, ki sta potekala novembra, a jim ni uspelo doseči vidnejšega napredka.
"Obstaja realna možnost, da bo 2017 leto, ko se bodo Ciprčani sami odločili obrniti list zgodovine," je povedal odposlanec ZN Espen Barth Eide, ki je skupaj z generalnim direktorjem urada ZN v Ženevi Michaelom Moellerjem sprejel voditelja.
Akinci je ob odhodu na pogajanja ocenil, da so pogovori na razpotju. "Nismo na točki, kjer bi dosegli končni dogovor. Moramo biti previdni," je povedal. "Pričakujemo težek teden," je dodal.
Anastasiades pa je prek Twitterja sporočil, da v Ženevo odhaja "z upanjem, samozavestjo in enotnostjo". Pred tem je sicer opozoril pred "pomembnimi razlikami pri bistvenih vprašanjih, ki so ključne za ciprsko rešitev".
Ciper je razdeljen od leta 1974. Takrat so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov, ki ga je podpirala vojaška hunta v Atenah, vdrle na severni del otoka. Tam so kasneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki pa jo priznava samo Turčija.
Združeni narodi so v zadnjih štirih desetletjih vodili vrsto neuspešnih mirovnih pogajanj. Zadnji večji poskus rešitve je propadel leta 2004, ko so predlog nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana dobro sprejeli ciprski Turki, vendar so ga grški otočani na dveh referendumih zavrnili.
