Vlada je s projektom Centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem države določila, da del državnih nepremičnin v upravljane ministrstva za javno upravo (MJU) preide s 1. januarjem 2016, drugi del s 1. januarjem 2017, en del nepremičnin pa je iz tega izvzet.
Pred letom dni je tako MJU že postalo upravljavec nepremičnega premoženja, ki so ga dotlej za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi uporabljali ministrstva za finance, za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za kulturo ter za pravosodje. Zdaj prevzema še premoženje ostalih ministrstev in vladnih služb, razen izjem.
Kot take zakon o državni upravi določa na primer nepremičnine, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, notranje in obrambno ministrstvo. Prav tako to velja za nepremičnine, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države ter za zaščito, reševanje in pomoč.
Iz centraliziranega upravljanja pod okriljem MJU so izločene tudi nepremičnine, namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij in diplomatskim predstavništvom ter konzulatom Slovenije v tujini. Upravljanje svojega premoženja ohranjajo javni zavodi ter pravosodni organi in nevladni neposredni proračunski uporabniki.
Izvzete so tudi nepremičnine, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene.
MJU v okviru centralizacije prevzelo 251 kompleksov-stavb in 252 zemljišč
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, je bilo v prvi fazi, torej s 1. januarjem lani, na MJU prenesenih 89 kompleksov-stavb in 90 zemljišč, v drugi fazi, s 1. januarjem letos, pa 46 kompleksov-stavb in 48 zemljišč. Skupaj z nepremičninami, ki izhajajo iz zakonske omejitve dedovanja po socialnih varstvenih predpisih (116 stavb ali delov stavb in 114 parcel ali delov parcel), so v okviru centralizacije prevzeli 251 kompleksov-stavb in 252 zemljišč.
MJU bo tako odločalo o ravnanju s številnimi nepremičninami, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada; med njimi so poslovni prostori, službena stanovanja, počitniške kapacitete, objekti na meji.
Skrbelo bo za vzdrževanje tega premoženja, vodenje investicij, pa tudi pridobivanje in najemanje prostorov za potrebe delovanja organov. Prav tako je v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pristojno za razpolaganjem s tem premoženjem, vključno z njegovo prodajo in oddajo v najem.
V zakonu je predvideno, da upravljavec pri pripravi proračuna pripravi načrt razpolaganja (pridobivanje in prodaja) za prihodnji dve leti, ki ga potem na proračunski seji obravnava in potrdi vlada in nato sprejme DZ. O poslih prodaje in sklepanja pogodb za nepremičnine v sprejetih načrtih odloča predstojnik upravljavca. Le o neodplačnih prenosih lastninske pravice odloča vlada.
Z novim letom MJU prevzema v upravljanje tudi skoraj 500 službenih stanovanj
Poseben postopek je predviden pri službenih stanovanjih. MJU, ki že ima v upravljanju devet stanovanj, jih po novem prevzema še 495. Gre za enoten fond službenih stanovanj, ki ga je doslej za vlado in vladne službe, ministrstva, upravne enote in organe v sestavi zagotavljala stanovanjska komisija vlade.
Ta v isti sestavi (ministri določenih resorjev in generalni sekretar vlade) obstaja že od leta 1992, zdaj se ji spreminjajo pristojnost, a bo še naprej odločala o dodelitvi in zamenjavi stanovanj upravičencem na podlagi pravilnika vlade in v skladu z njeno kadrovsko politiko, pa tudi o višini najemnine, obrabnine in uporabnine. Pristojnost pridobivanja in razpolaganja s službenimi stanovanji ter sklepanje vseh pravnih poslov pa bo po novem na MJU, medtem ko bo komisija v teh postopki sodelovala z mnenji.
Trenutno je od 495 stanovanj, ki jih prevzema MJU, v najem oddanih 438, od preostalih 57 stanovanj pa jih je 22 predvidenih za prodajo in postopki prodaje že potekajo, 20 stanovanj je predvidenih za namestitev oseb z mednarodno zaščito, 15 stanovanj pa je pripravljenih za potrebe razpisa za dodelitev službenih stanovanj uslužbencem v državni upravi, ki bo objavljen v začetku letošnjega leta, so pojasnili na MJU.
Kot so še navedli, so najemnine v letu 2015 znašale 964.626 evrov, lani do konca novembra 889.368 evrov. Povprečna najemnina je bila približno 168 evrov, najvišja približno 457 evrov, najnižja pa nekaj manj kot 33 evrov. Za investicijsko vzdrževanje službenih stanovanj so v letu 2015 namenili 91.717 evrov, lani do konca novembra 55.156 evrov.
Republika Slovenija ima sicer v okviru izvršne veje oblasti štiri fonde stanovanj. Poleg omenjenega za pripadnike stalne sestave Slovenske vojske in uniformiranega dela policije stanovanja zagotavljata obrambno in notranje ministrstvo iz svojega stanovanjskega fonda. Pravosodno ministrstvo pa zagotavlja stanovanja za državno pravobranilstvo, državno tožilstvo in sodno vejo oblasti.
Iz centralne evidence nepremičnega premoženja, ki jo vodi MJU, je razvidno, da s stanovanji v lasti države poleg navedenih upravljajo tudi drugi upravljavci (drugi državni organi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in skladi). Takšnih vpisov stanovanjskih nepremičnin je 559, so še navedli na MJU.
Za naloge na področju upravljanja državnih nepremičnin bo na MJU skrbelo okoli 60 zaposlenih
Zakon o državni upravi je predvidel, da MJU za potrebe izvedbe centralizacije prevzame finančna sredstva, zaposlene ter arhivsko in dokumentarno gradivo. Tako so, kot so navedli na ministrstvu, prevzeli oz. vstopili v približno 1200 pogodb naročilnic in sporazumov, ki so jih imeli organi podpisane z najemodajalci in dobavitelji.
Za vse te pogodbe so skupaj prevzeli približno 22,8 milijona evrov sredstev za plačilo tekočih in obratovalnih stroškov, najemnin in vzdrževanja prostorov (skupen podatek za leto 2017). Na MJU je prešlo tudi 22 zaposlenih, skupno bo tako na tem področju delalo nekaj čez 60 zaposlenih.
Kot so zapisali na spletnih straneh vlade, želijo z izvedbo projekta zagotoviti gospodarnost, preglednost in koordinirano ravnanje na področju nepremičnin. Prav tako pričakujejo neposredne ekonomske učinke oziroma prihranke. Učinki prve faze bodo po napovedih MJU znani najpozneje po zaključnem računu za leto 2016 in bodo le delni, saj so v letu 2016 dejansko vstopali v pogodbena razmerja in nepremičnine in s tem v zatečena stanja.
