Iztekajoče se leto je bilo na področju pravosodja tudi sicer pestro. Spomladi je vrelo med odvetniškimi kandidati, saj je skupščina zbornice zvišala vpisnino v odvetniški imenik. Povišanje je politiko spodbudilo k zakonodajnim spremembam. Te določajo, da odvetniška zbornica višino vpisnine še naprej določi sama, vendar mora soglasje k temu dati vlada.
Vrhovno sodišče je letos začelo s projektom Slovensko sodstvo 2020, katerega cilj je, da bi slovenska sodišča v celoti poslovala elektronsko. Hkrati je ministrstvo za pravosodje pripravilo nov sodni red, ki naj bi zagotovil večjo dostopnost sodnih odločb in vpogled v podatke iz vpisnikov, kar pomeni, da bo mogoče v vsakem trenutku preveriti, v kateri fazi je zadeva.
Sodna statistika je sicer iz leta v leto boljša, število nerešenih zadev se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Posledično se zmanjšujejo sodni zaostanki, ki več niso sistemska težava. Tako je v depeši, ki jo je nedavno poslal pravosodnemu ministrstvu, ugotovil odbor ministrov namestnikov Sveta Evrope.
Je pa jeseni presenetilo razkrije medijev in nato tudi priznanje sodstva, da so na okrajnih sodiščih lani odkrili 945 nerazglašenih oporok, ki so stare tudi nekaj desetletij. Prvi odškodninski zahtevki zoper državo so že vloženi, vrhovno sodišče pa je tudi že pozvalo k zakonodajnim izboljšavam.
Sredi decembra je država sklenila sodno poravnavo s Franjo in Ivanom Šilihom iz Slovenj Gradca, s katero jim je priznala odškodnino zaradi predolgega trajanja sodnega postopka v primeru smrti njunega sina Gregorja Šiliha. S tem je bil več kot 20 let trajajoči sodni postopek končan.
V letu 2017 zamenjave na vrhu vrhovnega sodišča in državnega tožilstva
V samo pol leta se bo na ustavnem sodišču zamenjalo kar šest od devetih ustavnih sodnikov. Jeseni sta ustavno sodišče zapustila Miroslav Mozetič in Marta Klampfer. Nasledila sta ju Špelca Mežnar in Marko Šorli. Spomladi devetletni mandati potečejo še Jasni Pogačar, Mitji Deisingerju in Janu Zobcu, aprila pa Ernestu Petriču. Na poziv predsednika republike za izpraznjena mesta se je prijavilo 23 kandidatov.
Že od aprila poteka postopek iskanja novega predsednika vrhovnega sodišča. Na tretji razpis sta se prijavila vrhovna sodnika Rudi Štravs in Damijan Florjančič. Občna seja vrhovnega sodišča je v svojem mnenju prednost dala Florjančiču, Sodni svet pa Štravsu. Minister za pravosodje, ki mora zdaj državnemu zboru v imenovanje predlagati kandidata, je z obema že opravil pogovor, njegova odločitev pa bo predvidoma znana v prvi polovici januarja, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Konec leta je bil začet tudi postopek za imenovanje novega generalnega državnega tožilca, saj zdajšnjemu, Zvonku Fišerju, mandat poteče 5. maja prihodnje leto. Na razpis sta se prijavila vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem Robert Renier. O tem, ali bo kdo od njiju postal kandidat, bo odločal Državnotožilski svet, saj ta organ po predhodnem mnenju vlade pošilja svoje predloge v državni zbor.
Konec septembra je DZ za novega generalnega državnega pravobranilca v naslednjem šestletnem obdobju imenoval Jurija Groznika.
Odhajajoče leto je kadrovske novosti prineslo tudi na evropski ravni. Boštjan M. Zupančič se je poslovil od Evropskega sodišča za človekove pravice, kot nov slovenski sodnik na ESČP pa je maja v Strasbourg odšel znani odvetnik Marko Bošnjak. Ernesta Petriča pa je generalna skupščina ZN ponovno, že tretjič zapored, izvolila za člana Komisije za mednarodno pravo ZN.
V letu 2017 naj bi dobili novelo zakona o preprečevanju korupcije in zakon o probaciji
V letu 2016 je zakonodajno pot končal predlog zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je vložil Odbor 2014. Je pa manjšo spremembo doživel kazenski zakonik, saj so se zvišale kazni za mučenje živali. Od letos velja tudi prenovljen zakon o prekrških, ki je med drugim prinesel obročno odplačevanje glob, delo v splošno korist in nadomestni zapor.
Ministrstvo je letos pripravilo novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj bi med drugim natančneje uredila delovanje komisije za preprečevanje korupcije in prinesla javnost podatkov o premoženju najvišjih državnih funkcionarjev ter županov in podžupanov. Javna obravnava o noveli se je iztekla v petek.
Prav tako se je nedavno iztekla javna obravnava o predlogu zakona o probaciji, ki naj bi bil po predvidevanjih ministrstva na vlado poslan sredi februarja prihodnje leto. Na zakon je prispelo sedem pripomb, od tega dve od strokovne javnosti in pet od ministrstev. Z zakonom namerava država že spomladi 2017 ustanoviti upravo za probacijo, ki bo med drugim organizirala in nadzirala dela v splošno korist ter nudila pomoč predčasno odpuščenim iz zapora.
V letu 2016 je ministrstvo pripravilo tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki bi morala biti po napovedih na vlado poslana do konca tega leta. Novela med drugim predvideva, da bi lahko policija in tožilstvo osumljenca zaslišala že v predkazenskem postopku, kar se bo štelo tudi kot dokaz in ne več kot zgolj uraden zaznamek.
Je pa bila na vladi že potrjena in v DZ poslana novela zakona o pravdnem postopku, ki med drugim vsebuje ukrepe za pohitritev sodnih postopkov, prav tako predlog zakona o Sodnem svetu.
Predlog zakona o kolektivnih tožbah je še v medresorskem usklajevanju, predlog zakona o državnem odvetništvu, ki naj bi spremenil način organiziranja državnega pravobranilstva, pa je bil na vlado poslan v sredo.
