Letos so na urad prejeli manj pritožb zaradi neodzivnosti zavezancev kot leto prej, kar je po mnenju informacijskega pooblaščenca spodbuden kazalnik večje odzivnosti organov, so na uradu informacijskega pooblaščenca zapisali v sporočilu za javnost.
Na področju varstva osebnih podatkov je informacijski pooblaščenec vodil več kot 670 inšpekcijskih zadev. Med najbolj pogostimi primeri kršitev s področja varstva osebnih podatkov so izpostavili predvsem nespoštovanje določb zakona pri izvajanju videonadzora, neposrednemu trženju in posredovanju osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom.
Veliko prijav, več kot 580, so na uradu prejeli tudi glede posredovanja in obdelave osebnih podatkov v zvezi z izterjavo neplačanih parkirnin na Hrvaškem in v Srbiji. Na področju seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in medicinsko dokumentacijo so prejeli 89 pritožb, izdali pa so tudi tri odločbe o povezovanju zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju ter sedem odločb o zahtevah za uvedbo biometrijskih ukrepov.
Posebno področje, s katerim se je informacijski pooblaščenec letos ukvarjal bistveno več kot v preteklih letih, pa je področje dostopa do okoljskih informacij. Ker gre pri okoljskih podatkih za informacije, ki so že po zakonu absolutno javno dostopne, je informacijski pooblaščenec zavezance pozval, naj v prihodnje postopajo bolj transparentno in že sami omogočijo dostop do teh podatkov.
Kot so še zapisali, je informacijski pooblaščenec v letu 2016 izdal tudi 48 odločb o iznosu osebnih podatkov v tretje države, od tega je 37 odločb vključevalo tudi iznos v ZDA. Glavni razlog za to je bila razveljavitev t. i. dogovora o varnem pristanu, na podlagi katerega so upravljavci sicer iznašali osebne podatke iz EU v ZDA.
Informacijski pooblaščenec še ugotavlja, da je bilo leto 2016 prelomno na področju dostopa do informacij javnega značaja in na področju varstva osebnih podatkov, tako zaradi zakonskih sprememb kot tudi obsega aktivnosti in števila primerov, ki jih je obravnavali v uradu informacijskega pooblaščenca.
Na področju varstva osebnih podatkov se je po navedbah informacijskega pooblaščenca letos namreč zgodil prelomen korak ne le za Slovenijo, ampak tudi celotno EU s svežnjem EU predpisov v okviru reforme varstva osebnih podatkov, ki prinaša pomembne spremembe.
Področje dostopa do dostopa do informacij javnega značaja pa je v letošnjem letu zaznamovala predvsem novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Njen namen je vsakomur zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja za katerikoli namen.