Kot so že v torek zvečer sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), želijo z zakonikom "zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava".
V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka. Po predlogu bodo namreč o večini ukrepov za varstvo otroka, ki so trajnejšega značaja, pa tudi o začasnih odredbah odločala sodišča. Sodišče bo odločalo o rejništvu in skrbništvu.
"Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019," je ob razpravi o interpelaciji v DZ napovedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Ob robu seje je za STA sicer priznala, da bo prenos zapleten, saj bo potrebna reorganizacija tudi na sodiščih in predvsem izobraževanje zaposlenih. Zato so se z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem tudi dogovorili za postopen prenos.
O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni je še dejala.
Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. "Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino," je na seji DZ dejala ministrica.
V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, "ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb", je povedala Kopač Mrakova.
Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine, je dejala ministrica.
Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši, je dejala.
Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma.
Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. "Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka," je predlog določbe navedla Kopač Mrakova.
V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. "Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem".
Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.
V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike.
Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. "Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila," je še dejala ministrica.
Za STA je še povedala, da je bil sedanji zakonik sprejet leta 1976 in je eden najmanj spreminjanih zakonov, pri čemer verjame, da bo imel tudi novi podobno usodo, ker da je napreden in odraža aktualne družbene razmere.
