Kot je na današnji okrogli mizi pojasnila Andrijana Bergant iz Evropskega inštituta za etiko in skladnost poslovanja, se aktivnost podjetij na področju vzpostavljanja mehanizmov za prijavo korupcije veča, a ne zaradi poostrenega nadzora pristojnih organov, pač pa so podjetja ugotovila, da jim takšen sistem povečuje ugled. Nenazadnje si po njenih besedah tudi kakovostni kadri želijo delati v etičnem podjetju.
Eno izmed slovenskih podjetij, kjer je sistem že poznajo je Steklarna Hrastnik. Kot je dejala njihova vodja pravne službe Ksenija Jakopič, imajo sicer v podjetju zelo odprt sistem komuniciranja, saj je vsak teden zaposlenim na voljo generalni direktor, s katerim se lahko zaposleni pogovorijo o težavah znotraj podjetja.
Kljub temu so v steklarni v proizvodnjo namestili dva poštna nabiralnika, kamor lahko zaposleni napišejo svoja opažanja, predloge ali pohvale. Sistem so uvedli leta 2010 od tedaj pa so dobili okoli 60 prijav, letos samo eno, je dejala Jakopičeva. Kot je dodala, se je večina prijav nanašala na interne zadeve. Poudarila je še, da nikoli niso iskali prijavitelja, vsak zapis pa so preverili in odpravili morebitno nepravilnost.
Tudi na Slovenskem državnem holdingu je vzpostavljen sistem prijavljanja korupcije. Kot je pojasnila Mateja Toplak iz holdinga, so mehanizem vzpostavili leta 2013, na spletni strani pa imajo objavljen spletni obrazec, preko katerega lahko prijavitelji podajo sum korupcije. Kot je pojasnila, sicer več prijav prispe po pošti, saj so te vedno bolj kakovostne in ljudje pogosto prilagajo dokumente.
Svoje dopise v SDH po besedah Toplakove vedno naslovijo na nadzorne svete družb in od njih pričakujejo tudi odgovore. Kot je dejala, je zaradi odkritih nepravilnosti prišlo tudi do menjav nadzornih svetov in uprav.
v Sloveniji nad morebitno korupcijo bdi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kjer so samo lani v reševanje prejeli več kot 1000 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev, število prijav pa narašča. Po besedah Gregorja Pirjevca iz KPK imajo prijavitelji korupcije pravico do zaščite njihove identitete. Kot je pojasnil, poznamo ukrepe za zaščito identitete prijavitelje in ukrepe za zaščito, ko je ta že znana in prijavitelj utrpi določene posledice zaradi prijave.
Med drugim ima KPK po besedah Pirjevca možnost od delodajalca zahtevati, naj preneha z morebitnimi povračilnimi ukrepi, kršitve pa se lahko končajo tudi s prekrškovnim postopkom.
Tisti, ki institucijam ne zaupajo, pa se pogosto obrnejo na Transparency International Slovenije. Kot je dejal Sebastijan Peterka iz omenjene organizacije, se ljudje nanje poleg nezaupanja v institucije obrnejo tudi zato, ker dejansko ne vedo, na koga se v takšnem primeru obrniti, ali pa je Transparency International njihova zadnja postaja, ker drugje niso nič dosegli.
V okviru nevladne organizacije med drugim deluje projekt Spregovori, kjer so doslej obravnavali nekaj več kot 400 primerov, od tega se jih je okoli 100 nanašalo na lokalne volitve. Največ zadev se sicer nanaša na nepremičninske zadeve, na delovno pravo in na sodstvo.
Peterka je še dejal, da si želijo vzpostaviti predvsem celosten pristop do prijaviteljev. Kot je izpostavil, je Transparency International Slovenije že v preteklosti poskušal vzpostaviti povezavo z drugimi nevladnimi organizacijami in odvetniškimi pisarnami, da bi prijavitelju zagotovili pravno pomoč, popolno informiranost in nenazadnje tudi psihosocialno pomoč, ki jo prijavitelji pogosto potrebujejo.
