Evropski obrambni sklad naj bi imel dve "okni" - za raziskave in zmogljivosti - z različno finančno strukturo.
Sredstva za raziskave naj bi prišla iz evropskega proračuna. Iz sklada naj bi financirali raziskave v inovativne obrambne tehnologije, kot so metamateriali, šifrirana programska oprema in robotika.
Komisija, ki je za raziskave na področju obrambe že v okviru proračuna za prihodnje leto predlagala 25 milijonov evrov, pričakuje, da se bo ta znesek do leta 2020 povečal na 90 milijonov evrov. Po letu 2020 pa namerava za obrambne raziskave predlagati 500 milijonov evrov na leto.
Okno za razvoj zmogljivosti pa naj bi članicam omogočilo skupen nakup določene opreme in s tem zmanjšanje stroškov, na primer skupne naložbe v tehnologijo za brezpilotna letala ali večji skupni nakup helikopterjev.
Pet ali deset članic se lahko dogovori za skupen nakup 20 brezpilotnih letal, namesto da jih kupuje vsaka posebej, kar lahko občutno zniža ceno, je namen ponazoril podpredsednik komisije Jyrki Katainen, pristojen za naložbe.
Komisija predlaga, da članice v ta namen zagotovijo vplačani kapital, nato pa naj bi sklad izdajal obrambne obveznice in upravljal nakupe. Komisija bi pri tem zgolj zagotavljala tehnično podporo. V okviru tega finančnega orodja naj bi bilo po okvirni oceni komisije mogoče mobilizirati okoli pet milijard evrov na leto.
Tudi za razvoj zmogljivosti bi sicer lahko uporabili denar iz evropskega proračuna, če bi bile obrambne naložbe v skladu z evropskimi cilji, na primer v primeru potrebe po nabavi brezpilotnih letal ali satelitov za utrditev zunanje meje unije, je ponazoril Katainen.
Ključen vidik načrta je izboljšati sistem javnega naročanja v obrambnem sektorju, kjer se sedaj 80 odstotkov javnih naročil izvede na nacionalni ravni. Z učinkovitejšim sodelovanjem na tem področju bi lahko EU privarčevala od 25 milijard do 100 milijard evrov na leto, so izračunali v Bruslju.
Poleg evropskega obrambnega sklada predlaga komisija še druge ukrepe v podporo članicam unije za zagotovitev učinkovitejše porabe pri skupnih obrambnih zmogljivostih, krepitvi varnosti državljanov ter razvoju konkurenčne in inovativne industrije.
"Če Evropa ne bo sama poskrbela za lastno varnost, nihče drug ne bo tega storil namesto nas. Močna, konkurenčna in inovativna obrambna industrijska baza nam bo zagotovila strateško avtonomijo," je poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Evropski obrambni sklad je del koncepta evropske obrambne unije, ki je dobil močan zagon po odločitvi Britancev za izstop iz unije in po ameriških volitvah, saj novoizvoljeni predsednik Donald Trump postavlja pod vprašaj ameriški prispevek v zvezi Nato.
Zaveznice so si namreč zastavile cilj, da mora vsaka za obrambo nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda, ki pa ga izpolnjujejo le ZDA ter peščica evropskih držav, med njimi Velika Britanija in Grčija.
V komisiji sicer poudarjajo, da evropski obrambni projekt nima nič opraviti z ameriškimi volitvami. Izpostavljajo tudi, da nikakor ne predlagajo, koliko denarja naj članice unije namenijo za obrambo, temveč le to, kako naj bolje izkoristijo obstoječi denar.
Prav tako so v Bruslju ob predstavitvi novega obrambnega načrta znova poudarili, da ne predlagajo vzpostavitve evropske vojske, ter zatrdili, da nikakor ni njihov namen posegati v suverenost članic in namesto njih opredeljevati prioritete pri razvoju zmogljivosti.
