V Bruslju so sveženj poimenovali Čista energija za vse Evropejce. Z njim je uresničenih 85 odstotkov ukrepov, predvidenih v okviru strategije za vzpostavitev energetske unije, zasnovane pred dvema letoma.
Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti naj bi zmanjšali odvisnost Evrope od zunanjih dobaviteljev, zlasti Rusije, znižali račune za energijo in zmanjšali energetsko revščino v uniji, kjer 11 odstotkov državljanov ne zmore ustrezno greti svojih domov.
Pomemben del predlogov se nanaša na energetsko učinkovitost stavb, ki predstavljajo 40 odstotkov energetske porabe Evrope. To naj bi neposredno vplivalo tako na potrošnike in gospodinjstva, saj naj bi občutno znižalo račune za energijo.
Poleg tega naj bi načrtovane spremembe obračunavanja in štetja porabe energije za hlajenje in gretje domov potrošnikom zagotovile jasnejše informacije o porabljeni energiji ter s tem okrepile njihovo vlogo v energetski tranziciji.
Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb naj bi odpravilo energetsko revščino v od 515.000 do 3,2 milijona gospodinjstev v EU, kjer sedaj 23,3 milijona gospodinjstev ne zmore ustrezno greti svojih domov, ponazarjajo v Bruslju.
Dva konkretna primera ukrepanja v korist Evropejcev, ki ju navajajo v Bruslju: predlog za vzpostavitev opazovalnice energetske revščine in posebna varovala pred izklopom dobave električne energije potrošniku.
Prav tako naj bi načrti za izboljšanje energetske učinkovitosti občutno vplivali na konkurenčnost evropske industrije, saj naj bi ustvarili trg za obnovo stavb za mala in srednja podjetja v vrednosti od 80 milijard do 120 milijard evrov v letu 2030.
Komisija predlaga tudi posebno pobudo "pametne finance za pametne stavbe", ki naj bi do leta 2020 zagotovila dodatnih deset milijard evrov javnih in zasebnih sredstev za projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Pomemben del svežnja je tudi regulacijski okvir v podporo nadaljnjemu razvoju obnovljivih virov energije in ukrepi za zagotovitev pravice vsakega posameznika do proizvodnje obnovljive energije, ki naj bi pomenila neprimerljivo opolnomočenje potrošnika.
V Bruslju v svežnju izpostavljajo tudi predlog za utrjen sistem upravljanja v energetski uniji, ki predvideva resno spremljanje dejavnosti članic in izpolnjevanje zastavljenih ciljev.
Sveženj je tako pomemben del strategije za energetsko unijo, ki naj bi zmanjšala energetsko odvisnost EU od Rusije ter zagotovila zanesljivo, čisto in cenovno dostopno energijo vsakemu Evropejcu, ki sedaj za plin in elektriko plačuje precej več kot Američan.
V dveh letih po zasnovi strategije je EU gradila energetsko unijo nadstropje za nadstropjem, danes pa dodaja streho in hiša je tako pripravljena na naselitev, je ponazoril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo.
Zajetnega svežnja nikakor ni mogoče opisati z nekaj besedami, je že izpostavil Šefčovič in pozval številne kritike, naj najprej preučijo sveženj v njegovi celoti, saj ni mogoče komentirati posameznega dela brez upoštevanja njegove vpetosti v širši kontekst.
O pomenu svežnja pričajo številni, v glavnem kritični odzivi z vseh strani.
V okoljevarstveni organizaciji WWF opozarjajo, da je "čisti energetski sveženj še vedno preveč umazan". Sveženj po njihovi oceni ne uspe zagotoviti vodilne vloge unije na področju obnovljivih virov energije in ustreznega uresničevanja pariškega dogovora.
Zvišanje cilja za izboljšanje energetske učinkovitosti s 27 na 30 odstotkov in predlog, naj bo cilj zavezujoč, je po navedbah WWF korak v pravo smer, ni pa dovolj. Še bolj kritični so do zgolj ohranitve cilja, naj bo 27 odstotkov energetske porabe obnovljivih virov energije.
Kritični so tudi v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, kjer poudarjajo, da sveženj s podaljšanjem subvencij za fosilna goriva ogroža prizadevanja za spodbujanje obnovljivih virov energije.
V evropski organizaciji za varstvo potrošnikov Beuc ocenjujejo, da prinaša sveženj potrošnikom mešane novice. Obetajo se jasnejše informacije o porabi energije, zlasti na računih, a življenje tistih, ki so vložili v solarne plošče za proizvodnjo lastne energije, bo v prihodnje težje.
Odzvali so se tudi v steklarskem sektorju. V združenju Glass for Europe, ki proizvaja energetsko varčne tehnologije za stavbe, promet in na področju sončne energije, poudarjajo, da so za izpolnitev visokih pričakovanj na področju energetske učinkovitosti v stavbah potrebni bolj izpodbojni ukrepi.
